Kanadski premier Mark Carney, ki se je v sredo kot prvi tuji predsednik vlade udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, je danes nagovoril evropske poslance v Strasbourgu. Evropa in Kanada sta skupaj močnejši, vežejo pa ju skupne vrednote, je dejal.
"Nismo zavezniki le v ugodnih razmerah. Ne prizadevamo si za posle z ničelno vsoto. Imamo skupne vrednote, za katere smo se vedno borili in v obrambi katerih moramo ostati pazljivi," je poslancem dejal Carney. Obe strani po njegovih besedah druži neomajna predanost vladavini prava, človeškemu dostojanstvu, osebni svobodi in demokraciji.
Pozdravil je predlog, ki ga je v sredinem nagovoru v Evropskem parlamentu podala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, da Kanada postane prva pridružena članica EU. "Kanada in Evropa bi morali zagotoviti svojo strateško avtonomijo prek tesnega sodelovanja na celotnem področju strateških zmogljivosti," je menil Carney in se zavzel za okrepljeno sodelovanje med drugim na področju kritičnih rudnin, obrambe in umetne inteligence.
Izpostavil je tudi pomen okrepitve vezi med ljudmi - vključno z možnostjo za mlade ljudi, da delajo, študirajo in živijo na obeh straneh Atlantika. Več priložnosti na tem področju bi denimo tako evropskim kot kanadskim študentom dala že včlanitev Kanade v program Erasmus+, je dejal.
Kanada bi podprla evropsko energetsko varnost
Poudaril je tudi pomen gospodarstva in menil, da gre pri obstoječem trgovinskem dogovoru med stranema, Ceta, za enega tovrstnih najuspešnejših dogovorov. Močno gospodarstvo pa "ni cilj sam po sebi, temveč sredstvo do pravične družbe", je dejal.
Kanada bi lahko po njegovih besedah v veliki meri podprla evropsko energetsko varnost s prispevkom utekočinjenega zemeljskega plina in vodika. Sama pa bi v zameno imela korist od evropskega znanja na področju tehnologij čiste energije. "Okrepitev in poglobitev našega odnosa bo okrepilo našo suverenost in prispevalo k boljšim cenovni dostopnosti, priložnostim in varnosti za naše državljane," je v govoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, zagotovil kanadski premier.
Kot je še poudaril, bi bil namen zavezništva med EU in Kanado postati "svetilnik za demokracije", ne pa dominacija nad drugimi. Določalo ga ne bi to, čemur nasprotujejo, temveč to, kar branijo: svoboda, solidarnost, blagostanje in trajnost.
"Ne iščemo moči, s katero bi prevladali nad drugimi," je zagotovil Carney, čigar govor so evropski poslanci pozdravili z navdušenim aplavzom, in dodal, da ne predlaga "tretjega bloka", da bi tako postali "konkurenčna svetovna sila, le da z boljšimi manirami".
Trump grozi s carinami
Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo, ki se prav tako sooča s pritiski Washingtona.
"Mislim, da je to smešno," je Donald Trump dejal novinarjem, ko so ga vprašali o tem načrtu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Če bodo to storili in če bom menil, da gre za sovražno dejanje, bom uvedel zelo visoke carine ali prekinil trgovanje z Evropo na številnih področjih," je dejal ameriški predsednik.
"Če je to dobronamerno, je v redu. Če pa je zlonamerno, bomo uvedli zelo visoke carine za Evropo, kar je možno," je dodal.
Ursula von der Leyen je v sredo v Strasbourgu med drugim dejala, da mora EU za krepitev odpornosti in demokracije na novo opredeliti svoja partnerstva in oblikovati globalne koalicije, pri čemer želi odnose s Kanado dvigniti na najvišjo možno raven.
Pozvala je k tesnejšemu sodelovanju med stranema, zlasti na področjih tehnologije in umetne inteligence, obrambe, varnosti in energetike, ter se zavzela za to, da bi Kanada dobila status pridružene članice EU. Poudarila je tudi, da "to partnerstvo ne bo uperjeno proti nikomur".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.