Ozka pomorska pot v Perzijskem zalivu usmerja skoraj petino svetovne nafte na trg, a je bila za tankerski promet zaprta, odkar je Iran ob izbruhu vojne začel napadati ladje. Zato se je Trump odločil, da bo pozval države zaveznice, naj mu pomagajo pri zavarovanju poti, poroča BBC.
"Združene države Amerike so premagale in popolnoma uničile Iran vojaško, gospodarsko in na vse druge načine. Toda države sveta, ki prejemajo nafto skozi Hormuško ožino, morajo same poskrbeti za to pot, mi pa bomo pomagali," je Trump zapisal na Truth Social.
Alireza Tangsiri, poveljnik mornarice iranskih Islamskih revolucionarnih gard sicer pravi, da Hormuška ožina še ni bila vojaško zaprta in je zgolj pod nadzorom. Iranski zunanji minister Abas Aragči je pojasnil, da je ožina zaprte le za tankerje in ladje "sovražnikov in njihovih zaveznikov", ne pa za ves ladijski promet.
Dva tankerja pod indijsko zastavo, ki sta prevažala utekočinjeni naftni plin, sta v soboto zjutraj denimo varno preplula ožino. Tudi turški ladji je bil podobno dovoljen prehod prej v tem tednu, potem ko se je Ankara neposredno s Teheranom pogajala za prehod, pri čemer še 14 turških plovil čaka na odobritev.
Trump je Iranu že zagrozil, da bo ciljal na ključno iransko naftno infrastrukturo na otoku Harg, če Iran ne bo nehal z napadi na ladje, ki skušajo prečkati Hormuško ožino.
A Iran je v zameno odvrnil, da bo napadena naftna in energetska infrastruktura ameriških podjetij na Bližnjem vzhodu. Teheran je namreč tovrstne napade stopnjeval, zagrozil je tako ameriškim bankam kot tehnološkim podjetjem, zagrozil je tudi, da bo vsak tanker, namenjen v ZDA, Izrael ali njihovim partnerjem, postal legitimna tarča.
Britanska agencija za pomorske trgovinske operacije (UKMTO) je v svojem zadnjem poročilu sporočila, da je bilo od začetka vojne 28. februarja v ožini in okolici napadenih že 16 ladij. Zato trenutno niti ameriška mornarica ne spremlja tankerjev skozi to ozko plovno pot.
Med prvimi je Trump k zavarovanju Hormuške ožine pozval Združeno kraljestvo, svoje dolgoletne zaveznike. Kasneje je pozval še Kitajsko, Francijo, Japonsko in Južno Korejo, saj naj bi bilo v zadnjih dveh tednih v Hormuški ožini napadenih več tankerjev.
"Upam, da bodo Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in druge, ki jih ta omejitev prizadene, poslale ladje na območje, tako da Hormuška ožina ne bo več grožnja s strani naroda, ki je bil popolnoma uničen."
"Medtem bodo Združene države intenzivno bombardirale obalno območje in neprestano uničevale iranske čolne in ladje. Tako ali drugače bomo Hormuško ožino kmalu odprli, zavarovali in osvobodili!" je dodal.
Britansko ministrstvo za obrambo je Trumpu sporočilo, da z zavezniki razpravljajo o "možnostih za zagotovitev varnosti ladijskega prometa v regiji".
Sicer je Trump nedavno dejal, da ZDA ne potrebujejo britanskih letalonosilk v regiji in obtožil premierja Keira Starmerja, da se skuša "pridružiti vojni, ki so jo ZDA že zmagale". Tudi na ameriški televizijski mreži CBS je dejal, da mu je popolnoma vseeno, ali zavezniki lahko več pripomorejo k vojni.
Starmerja je že prej kritiziral, ker se ni pridružil začetnim udarom na Iran in ker je sprva zavrnil dovoljenje ZDA, da za skupni napad z Izraelom uporabijo britanske baze in ga označil za "nobenega Winstona Churchilla".
No, Starmer je podlegel pritisku in pozneje odobril "obrambno" ameriško delovanje proti Iranu z baze RAF Fairford v Gloucestershiru in Diegu Garcii v Indijskem oceanu. Edina britanska ladja, ki naj bi bila prisotna v regiji, rušilec tipa 45 HMS Dragon, pa je ta teden odplula na Ciper, kjer bo okrepila bazo RAF Akrotiri.
Premier je pozneje odobril obrambno ameriško delovanje proti iranskim raketnim oporištem z baze RAF Fairford v Gloucestershiru in Diegu Garcii v Indijskem oceanu, pri čemer je poudaril, da je iranski odgovor postal grožnja Britaniji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je že prej izjavil, da je pripravljen poslati bojne ladje v Zaliv kot zgolj spremljevalno misijo, vendar šele, ko bo končana najintenzivnejša faza konflikta.
