Donald Trump je v objavi na družbenih omrežjih sporočil, da je več držav, ki niso neposredno vpletene v vojno, zaprosilo ZDA za pomoč pri osvoboditvi njihovih plovil, ki so obtičala v ožini. Na krovu jim namreč primanjkuje hrane in osnovnih potrebščin, poroča Politico.
Pojasnil je, da kampanjo 'Projekt Svoboda' začenja na zahtevo držav nedolžnih in nevtralnih opazovalk, katerih plovila so obtičala v ožini.
"Za dobro Irana, Bližnjega vzhoda in Združenih držav smo tem državam zagotovili, da bomo njihove ladje varno pospremili iz ožine, da bodo lahko svobodno in uspešno nadaljevale s svojimi posli," je zapisal.
"Ta proces, Projekt Svoboda, se bo začel v ponedeljek zjutraj po bližnjevzhodnem času," je napovedal ameriški predsednik in Iranu zagrozil z ostrimi ukrepi v primeru kakršnega koli oviranja pobude.
Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da bo vojaška podpora Trumpovi pobudi vključevala rušilce, več kot 100 letal, brezpilotnih letal in 15.000 vojakov.
Pozneje je Centcom na družbenem omrežju X zapisal, da rušilci že "aktivno pomagajo pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev komercialnega ladijskega tranzita" ter da sta dve trgovski ladji pod ameriško zastavo uspešno prečkali ožino in varno nadaljujeta svojo pot.
Iranska revolucionarna garda je nato zanikala trditve, da bi katera koli trgovska ladja prečkala to ključno pomorsko pot. "V zadnjih nekaj urah skozi Hormuško ožino ni prečkala nobena komercialna ladja ali naftni tanker. Trditve ameriških uradnikov so neutemeljene in popolnoma napačne," je garda zapisala na Telegramu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Iran zagrozil z napadom na ameriške sile
Po Trumpovi objavi je Ebrahim Azizi, vodja iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost, opozoril, da bo vsako ameriško vmešavanje v ožino Iran štel za kršitev premirja.
Trump je čez konec tedna sporočil, da pregleduje nov iranski predlog za konec vojne. A je že zapisal, da pričakuje, da bo predlog nesprejemljiv, saj Iranci po njegovih besedah še niso plačali dovolj visoke cene za to, kar so storili.
Iranska vojska pa je danes zagrozila z napadom na ameriške sile, če bodo vplule v Hormuško ožino.
"Opozarjamo, da bo vsaka tuja oborožena sila, zlasti agresivna ameriška vojska, ki namerava pristopiti k Hormuški ožini ali vanjo vstopiti, postala tarča in bo napadena," je poudaril generalmajor Ali Abdolahi iz centralnega poveljstva iranske vojske. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je dodal, da Hormuško ožino nadzirajo iranske oborožene sile in da se je za vsak varen prehod skoznjo treba uskladiti z njimi.
Britanska agencija za pomorsko trgovino (UKMTO) je danes sporočila, da je bila v Hormuški ožini napadena še ena ladja. Kot so zapisali na družbenem omrežju X, so s tankerja v nedeljo zvečer sporočil, da so ga okoli 145 kilometrov severno od mesta Fudžajra v Združenih arabskih emiratih zadeli "neznani izstrelki". Člani posadke po navedbah UKMTO v napadu niso bili poškodovani, za zdaj tudi ne poročajo o okoljski škodi zaradi napada.
Nekaj ur prej je agencija sporočila, da je eno od tovornih ladij v ožini napadlo več majhnih čolnov.
Iran še vedno ovira plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč.
ZDA zanika napad na ameriško ladjo
Fregata, ki je danes plula v Hormuški ožini, je po poročanju iranske tiskovne agencije Fars kršila pravila navigacije in pomorske varnosti v bližini pristanišča Jask in je bila tarča raketnega napada. Ladja naj bi ignorirala opozorilo iranske mornarice, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriška vojska je kmalu zatem zanikala poročanje iranskih medijev o napadu. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom), pristojno za ameriško vojsko na Bližnjem vzhodu, je na družbenem omrežju X zapisalo, da nobena ameriška bojna ladja ni bila napadena. "Ameriške sile podpirajo Projekt svoboda in izvajajo blokado iranskih pristanišč," je dodalo.
Iranska mornarica je medtem po poročanju iranske državne televizije danes izstrelila manevrirne rakete in drone v bližino ameriških rušilcev, ki sta prečkala Hormuško ožino, da bi pomagala pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev komercialnega ladijskega tranzita. Mornarica naj bi proti rušilcema, opremljenima z vodenimi raketami, izstrelila več opozorilnih strelov.
Ameriška vojska uničila več iranskih plovil
Po navedbah poveljnika ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) Brada Cooperja so ameriške sile uničile šest iranskih čolnov ter sestrelile več raket in dronov. Teheran je že zanikal njegove trditve. "Trditev ZDA, da so potopile več iranskih vojaških ladij, je lažna," je po navedbah iranske državne televizije dejal visoki iranski vojaški uradnik.
Izraelska vojska je medtem v odzivu sporočila, da spremlja razmere v regiji. "IDF pozorno spremlja razmere in ostaja v visoki pripravljenosti (...) naši sistemi zračne obrambe in ofenzivne zmogljivosti ostajajo v visoki pripravljenosti," je zagotovil izraelski vojaški uradnik.
Tudi Trump je danes izjavil, da je Iran izstrelil številne izstrelke na cilje v regiji, ki da vključujejo tudi južnokorejsko tovorno ladjo. "Iran je izstrelil nekaj strelov na države (...), ki niso povezane z operacijo projekt Svoboda, vključno z južnokorejsko tovorno ladjo. Morda je čas, da se Južna Koreja pridruži misiji! Sestrelili smo sedem majhnih čolnov ali, kot jih radi imenujejo, "hitrih" čolnov. To je vse, kar jim je ostalo," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.
Dodal je, da z izjemo južnokorejske ladje v tem trenutku ni bilo zabeležene nobene druge škode.
Združeni arabski emirati (ZAE) so bili danes po lastnih navedbah tarča napadov iranskih dronov in raket, v katerih so bile ranjene tri osebe. Emirati so Iran obtožili tudi, da je v Hormuški ožini proti tankerju, povezanem z njihovo naftno družbo Adnoc, ki na krovu ni imel tovora, izstrelil dva drona.
Oman pa je danes poročal o napadu na stanovanjsko stavbo, pri čemer so bili poškodovani tuji delavci. Podrobnosti o napadu, vključno s tem, kdo ga je izvedel, še niso znane, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
