ZDA trdijo, da se je iranska sposobnost ogrožanja Hormuške ožine 'zmanjšala'

Premirja si sicer Trump ne želi, je izjavil, ZDA pa naj bi pripravljale podrobne načrte za možnost napotitve kopenskih sil v Iran.

"Smo zelo blizu ciljev, saj razmišljamo o zmanjšanju naših velikih vojaških prizadevanj na Bližnjem vzhodu v zvezi s terorističnim režimom Irana," je pozno sinoči na družbenem omrežju Truth Social sporočil ameriški predsednik Donald Trump.

A bodo morale Hormuško ožino, tako Trump, "po potrebi varovati in nadzorovati druge države, ki jo uporabljajo – Združene države Amerike ne". "Če nas bodo prosili, bomo tem državam pomagali pri njihovih prizadevanjih, vendar to sploh ne bi smelo biti potrebno, ko bo iranska grožnja odpravljena. Pomembno je, da bo to zanje lahka vojaška operacija," je še zapisal predsednik ZDA.

Njegova 'napoved' je sicer prišla po zaprtju borz, potem ko so cene nafte znova narasle. Pred tem je zaveznike v Natu označil za strahopetce, ker mu nočejo pomagati zavarovati Hormuške ožine.

Številne države so se sicer do danes pridružile izjavi, ki jo je v četrtek objavila britanska vlada, v kateri so izrazile pripravljenost "prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino". Vendar pa se s tem formalno niso zavezale pridružitvi kateri koli misiji na območju.

Mediji v ZDA so ob tem v preteklih dneh poročali, da je na poti proti Iranu več tisoč ameriških marincev, vlada od kongresa za nadaljevanje vojne zahteva kar 200 milijard dolarjev, predsednik pa je zavrnil premirje z Iranom, ker so po njegovih besedah ZDA tam že zmagale.

Trumpova vlada je po zaprtju borz prav tako sporočila, da do 19. aprila začasno ukinja sankcije za iransko nafto, ki je že naložena na tankerje, poroča televizija ABC. Pred tem je na podoben način začasno ukinila sankcije za rusko nafto.

Trump se je sicer na padce na borzi v času izraelsko-ameriške vojne proti Iranu doslej že odzval s podobnimi optimističnimi izjavami glede skorajšnjega konca vojne, poroča ameriška televizija MS NOW.

Industrijski indeks Dow Jones je od začetka vojne proti Iranu od 28. februarja do petka izgubil skoraj sedem odstotkov vrednosti oziroma več kot 3000 točk. Nafta vrste Brent pa se je od približno 70 dolarjev za sod podražila na okrog 112 dolarjev za sod.

Bencin se je v ZDA od 28. februarja prav tako podražil, s povprečno nekaj manj kot treh dolarjev za galono (3,8 litra) na skoraj štiri dolarje. Cene naftnih derivatov ob nadaljevanju vojne naraščajo tudi drugod po svetu.

Izrael je medtem čez noč na Teheran in Bejrut izvedel nov val zračnih napadov. V Libanonu je bilo v izraelskih napadih doslej ubitih več kot 1000 ljudi, več kot milijon pa je razseljenih.

Savdska Arabija, Kuvajt in Izrael medtem trdijo, da so prestregli iranske brezpilotne letalnike in rakete.

Iranska vojska je danes Združenim arabskim emiratom zagrozila z uničujočimi napadi, če bodo dovolili nove napade s svojega ozemlja na otoka v Perzijskem zalivu blizu Hormuške ožine. Iran je ob tem z balističnimi raketami obstreljeval britansko-ameriško vojaško oporišče Diego Garcia v Indijskem oceanu. Proti oporišču je iran izstrelil dve raketi srednjega dosega, ki pa ga nista zadeli.

Uradniki Združenega kraljestva niso podali podrobnosti o poskusih napadov, ki naj bi bili neuspešni. Ni torej jasno, kako blizu so rakete prišle oporišču, ki leži 4.000 kilometrov (2.500 milj) od Irana v Indijskem oceanu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da iransko "udrihanje po regiji in zadrževanje Hormuške ožine kot talca predstavljata grožnjo britanskim interesom in britanskim zaveznikom," poroča AlJazeera.

V operativnem poveljstvu, ki usklajuje operacije iranske vojske in revolucionarne garde, so Združene arabske emirate (ZAE) opozorili pred kakršnimi koli nadaljnjimi napadi z njihovega ozemlja na iranska otoka Abu Musa in Greater Tunb, ki si ju lastijo tudi ZAE. V nasprotnem primeru so jim zagrozili s silovitimi napadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Otoka se nahajata v Perzijskem zalivu blizu vstopa v Hormuško ožino, kjer je ladijski promet zaradi izraelsko-ameriške vojne proti Iranu ustavljen, kar je svet pahnilo v energetsko krizo. V Teheranu obtožujejo zalivske države, da s svojega ozemlja omogočajo napade na Iran, kar te zanikajo.

Britansko obrambno ministrstvo je kritiziralo iransko izstrelitev dveh balističnih raket proti britansko-ameriškemu vojaškemu oporišču Diego Garcia v Indijskem oceanu. Obsodilo jo je kot nepremišljen napad in "grožnjo britanskim interesom". 

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva je napad komentiral z besedami, da "nepremišljeni napadi Irana, ki so usmerjeni proti celotni regiji in v primežu držijo Hormuško ožino, predstavljajo grožnjo britanskim interesom in zaveznikom Velike Britanije".

Zagotovil je, da bo britanska vojska še naprej branila britansko osebje in enote v regiji. Poudaril je še, da je vlada v Londonu dovolila ZDA, da uporabljajo britanska oporišča za "posebne in omejene obrambne operacije".

Neimenovani uradni britanski viri trdijo, da je Iran rakete proti oporišču Diego Garcia na otokih Chagos izstrelil že pred petkovim sporočilom iz urada premierja Keirja Starmerja, da je njegova vlada odobrila ameriško uporabo britanskih oporišč za napade na cilje, s katerih Iran izvaja raketne napade na ladje v Hormuški ožini.

S tem je London razširil dovoljenje, ki ga je že pred tem dal ZDA za tiste operacije iz britanskih oporišč, ki so namenjene preprečevanju iranskih raketnih napadov, ki bi lahko ogrozili britanske interese ali življenja. V Londonu so ob tem poudarili, da "načela, na katerih temelji pristop Združenega kraljestva h konfliktu, ostajajo enaka".

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je odzval z besedami, da bo Iran "uresničil svojo pravico do samoobrambe". V objavi na omrežju X je obtožil Starmerja, da ignorira svoj narod, ki ne želi sodelovati v vojni, in "ogroža življenja Britancev, saj dopušča, da se britanske vojaške baze uporabljajo za agresijo proti Iranu".

Ameriški mediji so sicer poročali, da je Iran napad izvedel danes in da raketi oporišča nista zadeli. Slednje so danes potrdili tudi iranska poluradna tiskovna agencija Mehr in neimenovani britanski uradni viri. Neimenovani visoki ameriški predstavniki so za Wall Street Journal povedali, da je eno raketo sestrelila ameriška bojna ladja, druga pa je imela med letom okvaro.

Teheran je potrdil izstrelitev dveh balističnih raket proti tej vojaški bazi, ki je od Irana oddaljena več kot 3800 kilometrov, in to označil za "pomemben korak v spopadih z ZDA", poroča iranska tiskovna agencija Mehr.

Dejstvo, da je Iran za cilj izbral ta otok, po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa kaže, da imajo iranske rakete večji doseg, kot so menili doslej. Prejšnji mesec je iranski zunanji minister Abas Aragči izjavil, da je Teheran namerno omejil doseg svojih raket na 2000 kilometrov.

Oporišče Diego Garcia je strateško pomembno za ZDA, saj ga že vrsto let uporabljajo kot izhodišče za operacije na Bližnjem vzhodu. Ima veliko letališče, skladišča goriva, radarje in globokomorsko pristanišče, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelska vojska je sporočila, da je danes v libanonski prestolnici Bejrut napadla tarče, povezane z oboroženim gibanjem Hezbolahom. Spopadi med borci Hezbolaha in izraelskimi silami se medtem nadaljujejo tudi na jugu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Libanonski mediji so po navedbah AFP poročali, da so izraelska vojaška letala izvedla dva napada, poročil o smrtnih žrtvah ni bilo. Izraelska vojska je pred napadi ponoči odredila evakuacijo sedmih četrti v južnih predmestjih Bejruta, kjer deluje Hezbolah.

Izrael še naprej izvaja napade tudi na jugu Libanona. Tamkajšnji mediji so poročali o več operacijah in napadih na različnih območjih, pa tudi o obsežni akciji izraelskih sil v mestu Hijam, ki je približno pet kilometrov oddaljeno od meje z Izraelom.

Gibanje Hezbolah je medtem sporočilo, da so njihovi borci napadli izraelske enote v šestih vaseh v južnem Libanonu, navaja AFP.

Ameriški veleposlanik v Libanonu Michel Issa je v petek podprl predlog o premirju, ki ga je posredoval libanonski predsednik Joseph Aoun. Pri tem je sicer ocenil, da se je Izrael očitno odločil, da zaenkrat ne bo prenehal z napadi na Libanon.

Število žrtev izraelskih napadov v Libanonu je preseglo tisoč, več kot 2500 ljudi je bilo ranjenih. Ubita sta bila tudi dva izraelska vojaka.

Libanonsko ministrstvo za zdravje ob tem trdi, da Izrael na jugu države namerno napada zdravstvene ustanove in osebje. Po njihovih podatkih so doslej napadli najmanj 128 zdravstvenih ustanov in klinik, pri čemer je bilo ubitih 40 zdravstvenih delavcev, še 107 pa ranjenih, je poročal britanski Guardian.

Jedrski obrat v Natancu v osrednjem delu Irana je bil danes zjutraj znova tarča izraelsko-ameriških napadov, je sporočila iranska organizacija za jedrsko energijo. Dodala je, da pri tem ni prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi, zato za okoliške prebivalce ni nevarnosti, poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije in britanski BBC.

Iranska organizacija za jedrsko energijo (AEOI) je napad na Natanc, kjer se nahaja eden najpomembnejših obratov za bogatenje urana v državi, obsodila kot kršitev sporazuma o neširjenju jedrskega orožja in drugih pravil na področju jedrske varnosti.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je na družbenem omrežju X sporočil, da je Iran agencijo seznanil z napadom in da pri tem ni prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi.

Znova je pozval "k vojaški zadržanosti, da bi se izognili vsakršnemu tveganju jedrske nesreče".

Med izraelsko-ameriško vojno proti Iranu je sicer AEOI že v začetku meseca potrdila napad na jedrski obrat v Natancu in sporočila, da prav tako ni prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi. IAEA je takrat potrdila, da je bil poškodovan vhod v podzemni obrat.

ZDA so že junija lani med izraelsko-ameriškimi napadi na Iran obstreljevale iranske jedrske objekte v Natancu, Fordu in Isfahanu. Po teh napadih je Trump trdil, da so "popolnoma uničili" iranski jedrski program. Kljub temu kot enega glavnih ciljev sedanje vojne navaja, da želijo doseči, da Iran ne bo nikoli pridobil jedrskega orožja.

Več kot 20 držav, med njimi tudi Slovenija, se je do danes pridružilo skupni izjavi, ki jo je v četrtek prvič objavila britanska vlada. Države so v njej obsodile iranske napade na ladje v Perzijskem zalivu in zaprtje Hormuške ožine ter izrazile pripravljenost, da prispevajo k zagotavljanju varne plovbe po tej strateško pomembni pomorski poti.

Več kot 20 držav se je do danes pridružilo skupni izjavi Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Japonske, ki jo je v četrtek na spletni strani prvič objavila britanska vlada. Države, med katerimi je zdaj tudi Slovenija, so med drugim izrazile pripravljenost, da prispevajo k načrtom za zagotovitev varne plovbe v Hormuški ožini.

Države so ob tem obsodile iranske napade na ladje v Perzijskem zalivu in napade na civilno energetsko infrastrukturo, Teheran pa so pozvale, naj preneha z grožnjami in blokado strateško pomembne Hormuške ožine.

"Posledice iranskih ukrepov bodo občutili ljudje po vsem svetu, še zlasti najbolj ranljivi," je med drugim še navedeno v izjavi, ki ne omenja izraelskih ali ameriških napadov na Iran.

"V skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 2817 poudarjamo, da takšno poseganje v mednarodni pomorski promet in motenje globalnih energetskih dobavnih verig predstavljata grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. V zvezi s tem pozivamo k takojšnjemu in celovitemu moratoriju na napade na civilno infrastrukturo, vključno z naftnimi in plinskimi objekti," je še navedeno v izjavi.

Tej so se do danes pridružile Danska, Latvija, Slovenija, Estonija, Norveška, Švedska, Finska, Češka, Romunija, Litva, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kanada, Južna Koreja, Nova Zelandija in Avstralija, izhaja iz objave na spletni strani britanske vlade.