Putin: Srečanje s Trumpom zelo koristno in pravočasno

"Pogovor je bil zelo odkrit, vsebinski in po mojem mnenju nas približuje potrebnim odločitvam," je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Po njegovih besedah Moskva spoštuje stališča Washingtona, obenem pa je imela na srečanju priložnost podrobno predstaviti svoja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Medtem je danes britanski časnik Financial Times ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi Putin na srečanju z Donaldom Trumpom kot pogoj za končanje vojne zahteval umik ukrajinskih sil iz vzhodne regije Doneck. Ob tem naj bi omenil možnost zamrznitve frontne črte v južnih regijah Herson in Zaporožje. Po poročanju Guardiana naj bi zahteval tudi umik ukrajinskih sil iz sosednje regije Lugansk.

Prvi mož ZDA Trump je imel med poletom v Washington dolg pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pogovarjal se je tudi z voditelji članic Nata, je po poročanju BBC povedala njegova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.

Pred tem je v pogovoru za televizijo Fox News izrazil prepričanje, da so blizu dogovoru, a da je sklenitev tega odvisna od Zelenskega, ter da se bodo morale v zadevo v določeni meri vključiti evropske države.

Po pisanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva visoka evropska uradnika, je Trump evropskim sogovornikom povedal, da podpira načrt za sklenitev miru, po katerem bi Ukrajina Rusiji odstopila ozemlja, ki so jih v času vojne zasedle ruske sile. O tem naj bi se v ponedeljek tudi pogovarjal z Zelenskim, ko ga bo ta obiskal v Beli hiši.

Da je ameriški predsednik po srečanju s Putinom govoril z evropskimi voditelji in Zelenskim, so potrdili tudi viri v nemški vladi ter na Evropski komisiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot so povedali v Bruslju, se je Trump več kot eno uro pogovarjal z Zelenskim, britanskim premierjem Keirom Starmerjem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Kot je Trump zapisal v objavi na Truth Social, bi mirovni dogovor končal vojno, medtem ko dogovori o prekinitvi ognja pogosto ne zdržijo. Zapisal je tudi, da je imel na Aljaski, kjer se je sestal s Putinom, "dober in zelo uspešen dan".

Ob tem je potrdil, da se bo v ponedeljek v Washingtonu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. "Če bo vse potekalo po načrtih, bomo nato organizirali srečanje s predsednikom Putinom," je še zapisal in dodal, da bi to lahko rešilo milijone življenj.

ZDA naj bi za Ukrajino predlagale varnostna zagotovila, podobna 5. členu Severnoatlantske pogodbe, po katerem napad na eno ali več članic Nata pomeni napad na vse, ob sklicevanju na neimenovan diplomatski vir danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah vira naj bi takšna zagotovila predlagal ameriški predsednik Trump v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in evropskimi voditelji. Trump naj bi se o tem prej dogovoril z ruskim predsednikom Putinom.

Italijanska premierka, ki je bila med voditelji, ki so govorili s Trumpom, je potrdila, da je predsednik ZDA podal idejo za varnostna zagotovila po navdihu 5. člena Severnoatlantske pogodbe.

Izhodišče za dogovor bi bila klavzula o kolektivni varnosti, ki bi Ukrajini omogočila, da bi lahko izkoristila podporo vseh svojih držav partneric, vključno z ZDA, ki bi bile pripravljene ukrepati, če bi bila država ponovno napadena, je dejala Meloni, ki si za takšno rešitev prizadeva že več mesecev.

Ukrepanje držav partneric ne bi nujno pomenilo vojne, je Meloni dejala že marca, ko je o tem govorila z italijanskimi senatorji. 5. člen Severnoatlantske pogodbe sicer dovoljuje uporabo sile, a je to le ena od možnosti, je pojasnila.

Da so voditelji govorili o tovrstnih varnostnih zagotovilih je za AFP potrdil še en neimenovan vir, ki pa je dejal, da nihče ne ve, kako bi takšna zagotovila delovala in zakaj bi se z njimi strinjal Putin.

Putinov svetovalec Jurij Ušakov je dejal, da ni bil določen noben datum za novo srečanje ameriškega in ruskega predsednika. Putin je sicer Trumpa po pogovoru na Aljaski povabil na srečanje v Moskvo, ameriški predsednik je na to odvrnil, da gre za zanimivo idejo.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev pa je ocenil, da je vrh pokazal na možnost nadaljevanja dialoga med Moskvo in Washingtonom brez predpogojev in nadaljnjega zaostrovanja, poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki jo povzema srbski Tanjug. Dejal je, da je Putin Trumpu podrobno pojasnil pogoje Moskve za končanje vojne v Ukrajini.

Trump je po besedah Medvedjeva na srečanju "vsaj za zdaj" zavrnil možnost, da bi povečal pritisk na Rusijo zaradi Ukrajine.

Trump in Putin sta se na prvem srečanju po letu 2019 pogovarjala skoraj tri ure, a srečanje ni dalo konkretnih rezultatov.

"V ponedeljek se bom srečal s predsednikom Trumpom v Washingtonu. Govorila bova o podrobnostih za končanje morije in vojne," je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil Zelenski in dodal, da je hvaležen za vabilo.

Ob tem je povedal, da ga je Trump v dolgem pogovoru seznanil z glavnimi točkami srečanja z ruskim predsednikom. Telefonski pogovor Zelenskega in Trumpa naj bi trajal približno eno uro, nato so se pogovoru pridružili še nekateri evropski voditelji.

Ukrajinski predsednik je pred srečanjem voditeljev ZDA in Rusije opozarjal, da dogovora o Ukrajini ni mogoče skleniti brez nje. V današnji izjavi je zapisal, da bi moral biti navzoč na naslednjem krogu pogovorov. Izpostavil je še, da morajo v njih sodelovati tudi evropski voditelji, da bi skupaj z Ameriko dali zanesljiva varnostna zagotovila Ukrajini.

Zelenski je izrazil podporo Trumpovemu predlogu za tripartitno srečanje med Ukrajino, ZDA in Rusijo. Ob tem je v objavi na omrežju X, ki je sledila telefonskemu pogovoru s Trumpom, zapisal, da mora biti dosežen resničen, trajen mir in ne le še en premor med "ruskimi invazijami".

Ubijanje se mora čim prej ustaviti, ustaviti se morajo zračni napadi, napadi na bojiščih ter napadi na pristaniško infrastrukturo, je poudaril in pozval k izpustitvi vseh ukrajinskih vojnih ujetnikov in civilistov ter k vrnitvi ugrabljenih otrok.

Po lastnih besedah je v pogovoru s Trumpom poudaril, da se morajo sankcije proti Rusiji okrepiti, če tripartitnega srečanja ne bo ali pa če se bo Rusija poskusila izogniti poštenemu koncu vojne.

Varnost mora biti zagotovljena zanesljivo in dolgoročno, je dejal. Dodal je, da morata biti pri tem vpleteni tako Evropa kot ZDA, Ukrajina pa da mora biti del vseh pogovorov in odločitev, še posebno tistih, ki zadevajo njeno ozemlje.

Voditelji več evropskih držav, Evropske komisije in Evropskega sveta so v skupni izjavi pozdravili prizadevanja Trumpa za končanje vojne v Ukrajini. Poudarili so, da bodo evropske države nadaljevale pomoč Ukrajini in da bo ta odločitve o svojem ozemlju sprejemala sama.

Kot piše v izjavi, mora biti naslednji korak srečanje Trumpa in ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki je napovedano za ponedeljek. Voditelji so ob tem izrazili pripravljenost sodelovati s Trumpom in Zelenskim v prizadevanjih za trilateralni vrh z evropsko podporo.

Ob tem so poudarili, da mora imeti Ukrajina trdna varnostna zagotovila, da bo lahko učinkovito branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost. Pozdravili so Trumpovo izjavo, da so ZDA pripravljene Ukrajini dati varnostna zagotovila, in dodali, da je tudi koalicija voljnih pripravljena igrati aktivno vlogo.

Po njihovi oceni ukrajinskim oboroženim silam in njenemu sodelovanju s tretjimi državami ne bi smeli postavljati nobenih omejitev. Kot so zapisali, Rusija prav tako ne more imeti pravice veta glede poti Ukrajine proti EU in Natu.

Ukrajina bo sprejemala odločitve o svojem ozemlju, mednarodnih mej pa se ne sme spreminjati s silo, so poudarili in zagotovili, da bodo evropske države ohranjale pritisk na Rusijo, dokler se bo ubijanje v Ukrajini nadaljevalo.

"Ukrajina se lahko zanese na našo neomajno solidarnost," so še zapisali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, finski predsednik Alexander Stubb in poljski premier Donald Tusk.

Macron je ob tem na omrežju X zapisal, da morajo pritisk na Rusijo ohraniti, dokler ne bo dosežen trden in trajen mir. Dodal je, da Rusija namreč pogosto ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Starmer je v izjavi po pogovoru s Trumpom in evropskimi voditelji poudaril, da je svet zaradi Trumpovih prizadevanj bližje koncu vojne v Ukrajini kot kadarkoli prej. Napredek je bil dosežen, slediti pa morajo pogovori, v katere je vključen tudi Zelenski, je dejal po poročanju francoske tiskovne agencija AFP.

Končno se odpira možnost za pogovore o miru v Ukrajini, pa je na omrežju X zapisala italijanska premierka Meloni in dodala, da Italija skupaj z zahodnimi zavezniki prispeva svoj delež.

Visoka zunanja predstavnica EU Kaja Kallas je v odzivu poudarila, da evropska varnost ni predmet pogajanj in da vzrok za vojno tiči v ruski imperialistični zunanji politiki.

"Kruta resničnost je, da Rusija nikakor nima namena končati te vojne," je zapisala na omrežju X in dodala, da bo Evropa še naprej podpirala Ukrajino, med drugim s pripravo novega svežnja sankcij proti Rusiji.

Tudi nemški kancler Merz je v izjavi na X ponovil, da se Ukrajina lahko zanese na evropsko solidarnost.