Do najnovejšega zaostrovanja napetosti med Washingtonom in Teheranom prihaja le teden dni po tem, ko se je enajst ladij Iranske revolucionarne garde nevarno približalo ladjam ameriške mornarice v Perzijskem zalivu. Dejanje, ki ga je tedaj ameriška vojska označila za nevarno provokacijo.
Napetosti, besedni boji in provokacije med državama sicer niso nič novega. Ena izmed najodmevnejših Trumpovih potez v začetku predsedovanja je bil odstop od iranskega jedrskega sporazuma in ponovna uvedba sankcij proti režimu v Teheranu. Sredi lanskega leta je nato sledilo več provokacij, Iran je junija lani v Hormuški ožini sestrelil ameriško brezpilotno letalo, julija so v isti ožini zasegli dva tankerja britanske družbe, Velika Britanija pa je medtem v Gibraltarskem prelivu zasegla tanker, ki naj bi pod panamsko zastavo prevažal surovo nafto v Sirijo. Napetosti so vrhunec dosegle v začetku letošnjega leta, ko so ZDA v zračnem napadu na bagdadskem mednarodnem letališču ubile poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde al Kuds, generala Kasema Solejmanija. Iran je na to odgovoril z raketnim napadom na dve ameriški vojaški oporišči na območju Iraka. Stanje se je (vsaj na površju) za tem kratkotrajno umirilo.
V začetku tega meseca pa je Trump dejal, da Iran in njegovi zavezniki načrtujejo napade na ameriške tarče v Iraku in opozoril, da bodo za to plačali "visoko ceno".
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.