Donald Trump je na novinarski konferenci večino časa namenil venezuelski nafti. Trump je napovedal, da bodo velike ameriške naftne družbe odšle v Venezuelo, da bi prenovile tamkajšnjo naftno infrastrukturo. Kot je dejal, bodo podjetja v projekt vložila več milijard dolarjev in začela ustvarjati prihodke za državo ter tako pomagala venezuelskemu ljudstvu, da si opomore. Obrambni minister Hegseth je na to temo dodal, da si bodo ZDA na ta način povrnile tisto, kar jim je bilo v Venezueli odvzeto z nacionalizacijo.
Po drugi strani pa je le mežno omenil vojno proti drogam, ki je bila mesece njegovo glavno opravičilo za kopičenje vojske in napade na ladje, v katerih je bilo ubitih 116 ljudi. Trumpovo vztrajno ponavljanje omembe nafte je na koncu okrepilo trditev, ki jo je Venezuela večkrat izrekla od začetka eskalacije: da si v končni fazi prizadeva strmoglaviti Madura in zaseči ogromne naftne rezerve države, piše Guardian.
Kot je to storil nekaj tednov prej, ko je napovedal 'popolno blokado' sankcioniranih tankerjev za nafto, je Trump ponovil, da je Venezuela, ki ima največje svetovne rezerve, 'ukradla' nafto ZDA in da jo bodo zdaj vzeli nazaj.
"Venezuelsko naftno industrijo smo zgradili z ameriškim talentom, zagnanostjo in spretnostmi, socialistični režim pa nam jo je ukradel v času prejšnjih administracij. In ukradli so jo s silo. To je bila ena največjih tatvin ameriškega premoženja v zgodovini naše države," je dejal Trump.
Kljub Trumpovim trditvam o kraji nafte ima Chevron še vedno približno 25 % poslovanja v Venezueli. PDVSA nadzoruje približno 50 %, od tega približno 10 % v skupnih podjetjih, ki jih vodi Kitajska, nadaljnjih 10 % Rusija in 5 % evropska podjetja.
Analitiki, kot piše Guardian, menijo, da ZDA nimajo nobene pravne pravice do venezuelske nafte. Jose Ignacio Hernandez, raziskovalec venezuelske naftne industrije, je poudaril: Tudi če je prejšnja vlada nezakonito razlastila naftna sredstva ameriških podjetij brez pravičnega nadomestila, Venezuela ni ukradla nobene nafte ZDA. Drugi analitiki ugotavljajo, da ameriška podjetja nikoli niso imela v lasti nafte ali zemljišč v Venezueli. Imela so koncesije za raziskovanje, ki jim dajejo začasne pravice do upravljanja, ne pa trajnega lastništva. V skladu z mednarodnim pravom in načelom ZN o trajni suverenosti nad naravnimi viri, določenim leta 1962, imajo suverene države pravico do nadzora in razpolaganja z viri na svojem ozemlju.
Ameriški predsednik želi, da ameriška naftna podjetja vložijo milijarde dolarjev v južnoameriško državo, ki ima največje zaloge surove nafte na planetu, da bi mobilizirala še večinoma neizkoriščen vir. Venezuela ima namreč ogromne naftne zaloge, a so te zaradi zastarele infrastrukture slabo izkoriščene. Država zagotavlja manj kot en odstotek dnevne svetovne proizvodnje nafte in zaradi ameriških sankcij skoraj nima odjemalcev. Trg ob Trumpovih napovedih pričakuje, da bi se lahko dobava nafte iz Venezuele na srednji rok povečala. Že sicer analitiki napovedujejo povečanje količin nafte na trgu.
Lahko Trumpov naftni načrt deluje?
Trump je dejal, da bodo ameriška podjetja popravila venezuelsko hudo poškodovano naftno infrastrukturo in "začela služiti denar državi". Vendar pa strokovnjaki opozarjajo tudi na pomanjljivosti Trumpovega načrta, saj pravijo, da bi ta stal milijarde in da bi trajalo do desetletja, da bi se proizvodnja nafte znatno povečala, poroča BBC.
Homayoun Falakshahi, analitik za surovine platforme Kpler, za britanski medij pojasnjuje, da so ključne ovire za naftna podjetja, ki upajo na izkoriščanje venezuelskih rezerv, tako pravne in politične. Tisti, ki upajo na vrtanje v Venezueli, bi potrebovali dogovor z vlado, kar pa ne bo mogoče, dokler ne bo Madurovega naslednika. Podjetja bi nato morala staviti milijarde na stabilnost prihodnje venezuelske vlade, je opozoril. Tudi če so politične razmere stabilne, pa je to proces, ki traja mesece. Podjetja, ki upajo, da bodo unovčila Trumpov načrt, bi morala podpisati pogodbe z novo vlado, ko bo ta vzpostavljena, preden začnejo postopek povečevanja naložb v infrastrukturo v Venezueli.
Ekonomist Neil Shearing dodaja, da bodo imeli Trumpovi načrti omejen vpliv na svetovno ponudbo in s tem na ceno nafte. Dejal je, da je treba premagati ogromno število ovir in da je časovni okvir tako zelo dolg, da se cene nafte leta 2026 zato verjetno ne bodo bistveno spremenile.
Opozoril je, da podjetja ne bodo vlagala, dokler v Venezueli ne bo vzpostavljena stabilna vlada, projekti pa ne bodo prinesli rezultatov še mnogo let.
Dodal je, da bi bila država, tudi če bi se lahko vrnila na prejšnjo raven proizvodnje, približno tri milijone sodčkov na dan, še vedno zunaj desetih največjih svetovnih proizvajalk.
Koliko nafte je v Venezueli?
Venezuela ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih rezerv nafte oziroma 303 milijarde sodov, kar je več kot vodilna članica Organizacije držav izvoznic nafte Opec Savdska Arabija, podatke londonskega Energy Institute povzema Reuters.
Njene rezerve so sestavljene večinoma iz nafte v orinoškem pasu v osrednji Venezueli. Južnoameriška država je bila skupaj z Iranom, Irakom, Kuvajtom in Savdsko Arabijo ustanovna članica kartela Opec. V 70. letih prejšnjega stoletja je proizvedla 3,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno, kar je v tistem času predstavljajo sedem odstotkov celotne svetovne proizvodnje.
Leta 2010 je proizvodnja padla pod mejo dveh milijonov sodov dnevno, lani jih je v povprečju proizvedla približno 1,1 milijona, poroča Reuters.
Po uvedbi ameriških sankcij je glavna destinacija venezuelske nafte postala Kitajska. Izvoz je zastal decembra lani, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal blokado vseh plovil, ki vstopajo ali izstopajo iz države.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.