Donald Trump je 20-minutni nagovor, ki je bil na televiziji predvajan v najbolj gledanem času, začel s čestitkami ekipi Nase za uspešno izstrelitev Artemisa 2 – in pohvalo "pogumne" posadke, ki potuje na Luno.
Nato je opomnil, da mineva mesec dni od začetka operacije Epski bes proti Iranu. "Iranske mornarice ni več, njihove zračne sile razpadajo, njihovi voditelji, večina jih je mrtvih ..." Po njegovih besedah je iranska sposobnost izstreljevanja raket in dronov močno omejena, poroča BBC.
Pojasnil je, zakaj je bila omenjena operacija "nujna za varnost ZDA in sveta". Naštel je teroristične napade in druga dejanja, ki jih je v zadnjih 47 letih izvedel Iran ali njegovi zavezniki, tamkajšnji režim pa je označil za morilskega – pri čemer je opozoril tudi na nedavno zatiranje protestov v državi, v katerem je bilo ubitih na tisoče državljanov. "Takšnim voditeljem ne smemo dovoliti, da bi dobili jedrsko orožje. Tega nikoli ne bom dovolil."
'Iran je bil na pragu razvoja jedrskega orožja'
Iran po njegovem mnenju ni opustil svojega jedrskega programa in je hitro razvijal rakete daljšega dosega. "Bili so na pragu razvoja jedrskega orožja!" Jedrski sporazum, o katerem se je pogajal nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, je označil za napako, ki mu jo je bilo "v čast razdreti".
Ponovil je, da se konec vojne bliža in pohvalil delo ameriških sil za dosego "prepričljive zmage" na bojišču. "Z veseljem lahko nocoj rečem, da se ti ključni strateški cilji bližajo koncu. V zadnjih štirih tednih so naše oborožene sile na bojišču dosegle hitre, odločne in prepričljive zmage – zmage, kakršnih je le malo ljudi kdaj videlo," je dodal.
'Vrnili jih bomo v kameno dobo, kamor sodijo'
"V naslednjih dveh do treh tednih jih bomo vrnili v kameno dobo, kamor sodijo," je dejal in zagotovil, da bodo ameriške sile kmalu dosegle vse svoje cilje na bojišču. Med cilji ZDA je med drugim naštel uničenje iranske vojske in preprečitev, da bi Iran pridobil jedrsko orožje.
Države, ki prejemajo nafto preko Hormuške ožine, je pozval, naj se opogumijo in zavarujejo to ključno pot za prevoz nafte. "Države po svetu, ki (...) prejemajo nafto prek Hormuške ožine, morajo poskrbeti za to plovno pot. Preprosto jo zavzemite, zaščitite in uporabite zase," je dejal Trump. Hkrati je države pozval k nabavi ameriške nafte.
Ob tem se je zahvalil zaveznikom na Bližnjem vzhodu. "Bili so odlični in ne bomo dopustili, da bi utrpeli škodo ali da bi na kakršen koli način propadli," je še dodal.
Trump se je ameriški vojski zahvalil tudi za hitro operacijo prijetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki da je bila pohvaljena po vsem svetu.
Obljubil je, da bodo ZDA po koncu vojne proti Iranu "varnejše, močnejše in bolj uspešne kot kdaj koli prej". Prepričan je, da je vojna prava naložba v prihodnost ameriških otrok in naslednjih generacij. Ponovno je tudi zagrozil Iranu z napadi na njihove elektrarne, če Teheran ne bo sklenil dogovora z Washingtonom.
Odzivi: Govor brez jasnih odgovorov
Čeprav je Trump ponovil svoj dvo- do tritedenski časovni načrt o končanju vojne v Iranu, pa ni ponudil nobene konkretne rešitve o tem, kako se bo ta vojna končala, ocenjujejo analitiki.
Melissa Toufanian, nekdanja višja svetovalka nekdanjega državnega sekretarja Antonyja Blinkena, je za BBC povedala, da je ameriško občinstvo po Trumpovem govoru verjetno "še bolj zmedeno", kot je bilo.
"Mislim, da ni niti enega Američana, ki bi danes gledal ta govor in imel občutek, da obstaja jasen načrt, jasen časovni okvir o tem, kdaj bomo bolj varni in bolj zaščiteni," je dejala.
Ivo Daalder, nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu, se strinja, da Trump ni odgovoril na številna ključna vprašanja, vključno s tistim, zakaj ZDA še vedno izvajajo vojaške akcije v Iranu, če pa Trump trdi, da so iranske jedrske zmogljivosti, mornarica in rakete uničene. "Ne razumem, zakaj bi morali misliti, da bi morali biti varnejši ... in mislim, da ima ameriška javnost podoben občutek dvoma," je povedal za BBC.
Trump po njegovem mnenju tokrat ni odločno nastopil proti zaveznicam Nata in ponovil groženj z izstopom iz zavezništva, vendar bo to verjetno storil pozneje na družbenih omrežjih.
Tudi avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da Avstralija sicer podpira cilj "preprečevanja, da bi Iran kdajkoli pridobil jedrsko orožje", vendar zdaj ni jasno, "kaj je treba še doseči ali kakšna je končna točka".
Povedal je, da se ZDA z Avstralijo pred začetkom konflikta niso posvetovale". "Jasno sem povedal, da si želimo deeskalacije in več jasnosti glede tega, kako se to konča."
Iranska vojska ZDA in Izraelu zagrozila z uničujočimi napadi
"Z zaupanjem v vsemogočnega boga se bo ta vojna nadaljevala, dokler ne boste ponižani, osramočeni ter jo boste trajno in neizogibno obžalovali in se predali," pa je v izjavi, ki jo je prenašala iranska državna televizija, dejal operativni poveljnik iranske vojske Hatam Al Anbija. "Pričakujte naše še bolj uničujoče in obsežnejše ukrepe," je zagrozil.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je v sredo vprašal prebivalce ZDA, ali konflikt na Bližnjem vzhodu resnično postavlja Ameriko na prvo mesto ter ZDA obtožil vojnih zločinov in podleganju vplivu Izraela. "Napadi na ključno iransko infrastrukturo - vključno z energetskimi in industrijskimi objekti - so neposredno usmerjeni proti iranskemu ljudstvu," je zapisal v odprtem pismu. Poudaril je, da takšna dejanja ne predstavljajo le vojnega zločina, temveč imajo posledice, ki segajo daleč preko iranskih meja. Povzročajo nestabilnost, povečujejo človeške in gospodarske stroške ter "sejejo semena zamere", je nadaljeval in vprašal, katerim interesom ameriškega ljudstva ta vojna dejansko služi.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je danes dejal, da je Teheran od ZDA prejel sporočila prek posrednikov, da pa ni nobenih neposrednih pogajanj z ZDA. Ob tem je po poročanju iranske tiskovne agencije ISNA obtožil Washington, da postavlja "maksimalistične in neracionalne zahteve". V izjavi, ki jo je prenašala državna televizija, je še dejal, da je Iran pripravljen na vsak napad, vključno z invazijo kopenskih sil.
Ameriški časnik Washington Post je pred dnevi poročal, da naj bi Pentagon pripravljal načrte za kopenske operacije v Iranu, ki bi lahko vključevale tudi vdor na iranski otok Harg in obalna območja blizu Hormuške ožine. Trump naj sicer še ne bi odobril nobene napotitve sil. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth v torek v pogovoru z novinarji možnosti napotitve kopenskih sil v Iran ni izključil.
