Trump oznanil uničenje najvišjega mostu v Iranu, Putin upa na hiter konec vojne

Ameriški predsednik Donald Trump je danes zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, potem ko je včeraj zagrozil, da bodo državo z bombardiranjem "vrnili nazaj v kameno dobo". Iranska državna televizija je prav tako poročala o ameriško-izraelskih napadih na most B1 v mestu Karadž blizu Teherana.

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil videoposnetek poškodovanega mostu B1, s katerega se dviga dim. Ob tem je zapisal: "Največji most v Iranu se je zrušil in ga ne bo več mogoče uporabljati – še veliko več bo sledilo! Čas je, da Iran sklene sporazum, preden bo prepozno in nič ne bo več ostalo od države, ki bi lahko bila velika!"

"Ameriško-sionistični sovražnik je ponovno napadel most B1 v Karadžu," pa je poročala iranska državna televizija in dodala, da sta bila v prvem napadu na most ubita dva civilista.

Na fotografijah po napadih je videti veliko vrzel sredi mostu, na obeh straneh pa so gradbeni žerjavi. Most B1 pri mestu Karadž, ki leži približno 20 kilometrov zahodno od Teherana, je bil v času napadov namreč še v fazi gradnje, po navedbah več medijev pa velja za najvišji most na Bližnjem vzhodu.

Napad na most sledi izjavam predsednika ZDA v včerajšnjem večernem nagovoru, ko je dejal, da bodo ZDA v naslednjih dveh do treh tednih neusmiljeno in silovito napadale Iran ter ga vrnile v kameno dobo. Ob tem je zagotovil, da bodo ameriške sile kmalu dosegle vse svoje cilje na bojišču.

Trump je 20-minutni nagovor, ki je bil na televiziji predvajan v najbolj gledanem času, začel s čestitkami ekipi Nase za uspešno izstrelitev Artemisa 2 – in pohvalo "pogumne" posadke, ki potuje na Luno.

Nato je opomnil, da mineva mesec dni od začetka operacije Epski bes proti Iranu. "Iranske mornarice ni več, njihove zračne sile razpadajo, njihovi voditelji, večina jih je mrtvih ..." Po njegovih besedah je iranska sposobnost izstreljevanja raket in dronov močno omejena, poroča BBC.

Pojasnil je, zakaj je bila omenjena operacija "nujna za varnost ZDA in sveta". Naštel je teroristične napade in druga dejanja, ki jih je v zadnjih 47 letih izvedel Iran ali njegovi zavezniki, tamkajšnji režim pa je označil za morilskega – pri čemer je opozoril tudi na nedavno zatiranje protestov v državi, v katerem je bilo ubitih na tisoče državljanov. "Takšnim voditeljem ne smemo dovoliti, da bi dobili jedrsko orožje. Tega nikoli ne bom dovolil," je dodal.

Iran po njegovem mnenju ni opustil svojega jedrskega programa in je hitro razvijal rakete daljšega dosega. "Bili so na pragu razvoja jedrskega orožja!" Jedrski sporazum, o katerem se je pogajal nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, je označil za napako, ki mu jo je bilo "v čast razdreti".

Trump je ponovil, da se konec vojne bliža in pohvalil delo ameriških sil za dosego "prepričljive zmage" na bojišču. "Z veseljem lahko nocoj rečem, da se ti ključni strateški cilji bližajo koncu. V zadnjih štirih tednih so naše oborožene sile na bojišču dosegle hitre, odločne in prepričljive zmage – zmage, kakršnih je le malo ljudi kdaj videlo," je dodal.

"V naslednjih dveh do treh tednih jih bomo vrnili v kameno dobo, kamor sodijo," je dejal in zagotovil, da bodo ameriške sile kmalu dosegle vse svoje cilje na bojišču. Med cilji ZDA je med drugim naštel uničenje iranske vojske in preprečitev, da bi Iran pridobil jedrsko orožje.

Države, ki prejemajo nafto preko Hormuške ožine, je pozval, naj se opogumijo in zavarujejo to ključno pot za prevoz nafte. "Države po svetu, ki /.../ prejemajo nafto prek Hormuške ožine, morajo poskrbeti za to plovno pot. Preprosto jo zavzemite, zaščitite in uporabite zase," je dejal Trump. Hkrati je države pozval k nabavi ameriške nafte.

Ob tem se je zahvalil zaveznikom na Bližnjem vzhodu. "Bili so odlični in ne bomo dopustili, da bi utrpeli škodo ali da bi na kakršen koli način propadli," je še dodal.

Trump se je ameriški vojski zahvalil tudi za hitro operacijo prijetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, ki da je bila pohvaljena po vsem svetu.

Obljubil je, da bodo ZDA po koncu vojne proti Iranu "varnejše, močnejše in bolj uspešne kot kdaj koli prej". Prepričan je, da je vojna prava naložba v prihodnost ameriških otrok in naslednjih generacij. Znova je tudi zagrozil Iranu z napadi na njihove elektrarne, če Teheran ne bo sklenil dogovora z Washingtonom.

Čeprav je Trump ponovil svoj dvo- do tritedenski časovni načrt o končanju vojne v Iranu, pa ni ponudil nobene konkretne rešitve o tem, kako se bo ta vojna končala, ocenjujejo analitiki.

Melissa Toufanian, nekdanja višja svetovalka nekdanjega državnega sekretarja Antonyja Blinkena, je za BBC povedala, da je ameriško občinstvo po Trumpovem govoru verjetno "še bolj zmedeno", kot je bilo. "Mislim, da ni niti enega Američana, ki bi danes gledal ta govor in imel občutek, da obstaja jasen načrt, jasen časovni okvir o tem, kdaj bomo bolj varni in bolj zaščiteni," je dejala.

Ivo Daalder, nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu, se strinja, da Trump ni odgovoril na številna ključna vprašanja, vključno s tistim, zakaj ZDA še vedno izvajajo vojaške akcije v Iranu, če pa Trump trdi, da so iranske jedrske zmogljivosti, mornarica in rakete uničene. "Ne razumem, zakaj bi morali misliti, da bi morali biti varnejši ... in mislim, da ima ameriška javnost podoben občutek dvoma," je povedal za BBC. Trump po njegovem mnenju tokrat ni odločno nastopil proti zaveznicam Nata in ponovil groženj z izstopom iz zavezništva, vendar bo to verjetno storil pozneje na družbenih omrežjih.

Tudi avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da Avstralija sicer podpira cilj "preprečevanja, da bi Iran kdajkoli pridobil jedrsko orožje", vendar zdaj ni jasno, "kaj je treba še doseči ali kakšna je končna točka". Povedal je, da se ZDA z Avstralijo pred začetkom konflikta niso posvetovale. "Jasno sem povedal, da si želimo deeskalacije in več jasnosti glede tega, kako se to konča."

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru z egiptovskim zunanjim ministrom Badrom Abdelatijem izrazil upanje na hiter konec vojne v Iranu in pripravljenost Rusije, da posreduje v konfliktu.

"Vsi upamo, da se bo konflikt, kot je to dobro znano, čim prej končal," je Putin dejal po sprejemu egiptovskega ministra v Kremlju. Ruski voditelj je dodal, da je Moskva večkrat ponudila posredovanje pri reševanju konflikta na Bližnjem vzhodu. "Pripravljeni smo storiti vse, kar lahko, da se razmere vrnejo v normalno stanje, kot to pravijo v takšnih primerih," je dejal. Putin je od Egipta želel oceno razmer in poudaril, da je situacija v regiji "stvar skupnega interesa" za obe državi.

Pogovorov sta se na ruski strani udeležila tudi Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov in zunanji minister Sergej Lavrov. Med drugim so razpravljali še o energetskem in trgovinskem sodelovanju, vključno z načrti za vzpostavitev logističnih središč za žito in ogljikovodike v Egiptu.

Abdelati je medtem poudaril pomen dvostranskega sodelovanja in se zahvalil Rusiji za podporo pri gradnji jedrske elektrarne El Daba. Putin pa je povabil Egipt k sodelovanju na prihajajočem vrhu Rusija-Afrika, predvidenem za oktober.

Ruski predsednik je danes opravil tudi telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom princem Mohamedom bin Salmanom in pozval k okrepitvi političnih in diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na Bližnjem vzhodu.

Putin in bin Salman sta razpravljala še o težavah s proizvodnjo in transportom energije, ki so posledica krize in "negativno vplivajo na svetovno energetsko varnost". Poudarila sta pomen skupnega dela Rusije in Savdske Arabije v okviru skupine OPEC+, da se stabilizira svetovni naftni trg.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes pozval ZDA in Izrael, naj zaustavita vojno proti Iranu. Opozoril je, da se vojna na Bližnjem vzhodu približuje kritičnemu trenutku, ko bi lahko pogoltnila celotno regijo in povzročila katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo.

"Moje sporočilo ZDA in Izraelu je jasno: Skrajni čas je, da se konča vojna, ki povzroča neizmerno človeško trpljenje in že ima uničujoče gospodarske posledice. Iranu pa sporočam, naj preneha napadati svoje sosede," je dejal Guterres.

Poudaril je, da je situacija na Bližnjem vzhodu "zelo napeta" in da se lahko razvije v širšo regionalno vojno, ki bo negativno vplivala na ves svet. "Konflikt je že čutiti povsod. Ko se zaduši Hormuška ožina, najrevnejši in najbolj ranljivi na svetu ne morejo dihati," je dejal.

Po podatkih agencije ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) so motnje plovbe v ožini, preko katere poteka približno petina svetovnega prevoza nafte, zmanjšale pomorski promet po tej ključni pomorski poti za 95 odstotkov. Guterres je izrazil obžalovanje, da se gospodarske posledice že širijo prek meja regije, in opozoril, da naraščajoče cene hrane in energije nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive ljudi.

Dejal je še, da potekajo diplomatska prizadevanja za mirno rešitev, in pozval k mednarodni podpori, da bi ta prizadevanja uspela. Potrdil je, da bo v regijo poslal francoskega diplomata Jeana Arnaulta, ki ga je nedavno imenoval za svojega posebnega odposlanca za sedanjo vojno na Bližnjem vzhodu.

Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Tom Fletcher je medtem danes izrazil skrb predvsem glede konflikta med Izraelom in proiranskim gibanjem Hezbolah na jugu Libanona, ki bi lahko po njegovi oceni trajalo dlje časa in privedlo do nove okupacije.

Ekonomska in socialna komisija ZN za Zahodno Azijo (ESCWA) pa je danes opozorila, da bi lahko naraščajoče cene hrane zaradi vojne, zlasti če bi zrasle za več kot 20 odstotkov, pahnile dodatnih pet milijonov prebivalcev arabskih držav s srednjimi in nizkimi dohodki v stanje prehranske negotovosti. Poročilo, ki ga je danes objavila ESCWA, med drugim opisuje, kako trenutne napetosti na Bližnjem vzhodu povzročajo medsebojno povezane motnje v ključnih sektorjih, kar lahko prinese hude posledice za gospodarsko stabilnost in varnost.

Iran medtem po skoraj petih tednih ameriških in izraelskih napadov ne namerava popustiti pod pritiskom. Tamkajšnja vojska je v odzivu že napovedala uničujoče napade proti ZDA in Izraelu. Dokler bo vojna trajala, se bo Iran še naprej upiral, je poudaril predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei.

Iran ne bo sprejel "začaranega kroga vojne, pogajanj, premirja in nato ponavljanja istega vzorca," je dejal Bagaei. Ob tem se je skliceval tudi na 12-dnevno vojno med Iranom in Izraelom junija lani, ki jo je Izrael začel po petih izvedenih krogih jedrskih pogajanj med Washingtonom in Teheranom, v vojno pa so se na strani Izraela nato vključile tudi ZDA.

Trenutni konflikt je Bagaei opisal kot "katastrofalnega" ne le za Iran, ampak za celotno regijo in širše. Navedel je še, da ladjam dovoljujejo prehod skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina, če "ne pripadajo agresorju in z njim niso povezane", poroča BBC. Dodal je, da bodo ladje, ki niso sovražne, lahko še naprej prečkale ožino po potrebnem usklajevanju z iranskimi oblastmi.

"Z zaupanjem v vsemogočnega boga se bo ta vojna nadaljevala, dokler ne boste ponižani, osramočeni ter jo boste trajno in neizogibno obžalovali in se predali," pa je v izjavi, ki jo je prenašala iranska državna televizija, dejal operativni poveljnik iranske vojske Hatam Al Anbija. "Pričakujte naše še bolj uničujoče in obsežnejše ukrepe," je zagrozil.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je včeraj vprašal prebivalce ZDA, ali konflikt na Bližnjem vzhodu resnično postavlja Ameriko na prvo mesto ter ZDA obtožil vojnih zločinov in podleganju vplivu Izraela. "Napadi na ključno iransko infrastrukturo – vključno z energetskimi in industrijskimi objekti – so neposredno usmerjeni proti iranskemu ljudstvu," je zapisal v odprtem pismu. Poudaril je, da takšna dejanja ne predstavljajo le vojnega zločina, temveč imajo posledice, ki segajo daleč preko iranskih meja. Povzročajo nestabilnost, povečujejo človeške in gospodarske stroške ter "sejejo semena zamere", je nadaljeval in vprašal, katerim interesom ameriškega ljudstva ta vojna dejansko služi.

Ob tem pa so v iranski prestolnici Teheranu danes odjeknile nove eksplozije, o katerih so poročali tako v središču Teherana kot na več območjih v zahodnem in vzhodnem delu mesta.

Napadi so med drugim prizadeli več sto let star zdravstveni center v Teheranu in povzročili veliko škodo, je sporočilo iransko ministrstvo za zdravje. BBC pa je poročal še, da je bil v napadih močno prizadeto mesto Karadž, ki leži zahodno od Teherana.

Zaradi vala napadov sta bili z delovanjem prisiljeni prenehati tudi dve največji iranski jeklarni, sta sporočili podjetji. Družba Khouzestan Steel je izrazila prepričanje, da bo vnovični zagon njenih enot trajal vsaj šest mesecev do enega leta, podjetje Mobarakeh v osrednji iranski provinci Isfahan, ki upravlja enega največjih industrijskih kompleksov v Iranu, pa je navedlo, da so zaradi velikega števila napadov popolnoma ustavili proizvodnjo.