Trump podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine

Ameriški predsednik pravi, da je njegova administracija v zadnjih dveh dneh z Iranom vodila "zelo dobre in produktivne pogovore glede popolne in celovite rešitve sovražnosti na Bližnjem vzhodu".

"Na podlagi značaja in tona teh poglobljenih, podrobnih in konstruktivnih pogovorov, ki se bodo nadaljevali ves teden, sem ministrstvu za obrambo naročil, naj za pet dni odloži kakršnekoli vojaške napade na iranske elektrarne in energetsko infrastrukturo, odvisno od uspešnosti tekočih srečanj in razprav," je zapisal z velikimi črkami na svoji strani Truth Social.

Trump vse bolj obupno išče rešitev za krizo v Hormuški ožini. Najprej je pozival k zavarovanju plovne poti po diplomatski poti, z odpravljanjem sankcij, ko je videl, da iz te moke ne bo kruha, je pozval zaveznice, naj pomagajo, a mu je tudi to splavalo po vodi. Zdaj pa svoje napore stopnjuje z grožnjami z neposrednimi udarci po civilni infrastrukturi Islamske republike Iran.

Kot je tudi sam dejal, piše AP News, je bil vedno pripravljen na scenarij, v katerem Iran zapre ožino, vendar je njegova nestanovitna strategija le podžgala kritike, da je šel v vojno brez jasnega načrta za izhod.

In v soboto je sledil najnovejši poskus v obliki ultimata Iranu: odprite ožino v 48 urah ali pa bodo ZDA "uničile" iranske elektrarne. Trumpovi zavezniki grožnjo zagovarjajo kot trdo taktiko pritiska na Iran, nasprotniki pa jo označujejo za neuspeh predsednika, ki je podcenjeval Iran.

Trump se je o razmerah na Bližnjem vzhodu, zlasti o ponovnem odprtju ožine, v nedeljo pozno zvečer po telefonu pogovarjal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem. Po navedbah Downing Streeta, ki jih povzema britanski BBC, sta se v 20-minutnem pogovoru strinjala, da je ponovno odprtje ožine ključnega pomena za zagotovitev stabilnosti na svetovnem energetskem trgu. Dogovorila sta se tudi, da se bosta kmalu ponovno pogovarjala.

Ameriški predsednik je objavil kratko sporočilo na svojem družbenem omrežju Truth Social. "MIR PREK MOČI, ČE SE MILO IZRAZIM!!!" je zapisal, pri čemer ni podal pojasnil ali objavil še kakšnega sporočila.

Po poročanju iranskih medijev je bilo v Teheranu danes slišati eksplozije, potem ko je izraelska vojska sporočila, da je sprožila "obsežen val napadov" na prestolnico islamske republike. Po navedbah tiskovne agencije Fars so napadi prizadeli sever, središče, vzhod in zahod mesta.

V izraelsko-ameriškem napadu na radijsko postajo v Bandar Abasu ob Hormuški ožini je bil ubit en človek, eden pa ranjen, je davi poročala iranska javna radiotelevizija Irib.

Iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov medtem poročajo o prestrezanju raket in dronov. Po navedbah tamkajšnjega notranjega ministrstva se je alarm za zračne napade oglasil tudi v Bahrajnu.

Izraelska vojska je davi sporočila, da je zaznala rakete, izstreljene iz Irana, in da njena protiletalska obramba deluje, da bi prestregla grožnjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelska vojska je sporočila, da so bili odobreni načrti za razširitev kopenskih in zračnih napadov proti libanonski oboroženi skupini Hezbolah.

Izrael je okrepil svojo kampanjo proti Hezbolahu, potem ko je skupina v začetku tega meseca izstrelila rakete na Izrael sredi vojne med ZDA in Izraelom proti Iranu.

Od takrat je bilo v Libanonu ubitih več kot 1000 ljudi, po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje, med njimi najmanj 118 otrok in 40 zdravstvenih delavcev. Več kot milijon ljudi je bilo razseljenih, kar bi lahko privedlo do resne humanitarne krize.

Izraelski uradniki pravijo, da je cilj zaščititi skupnosti na severu Izraela pred napadi Hezbolaha. V nedeljo je izraelska vojska sporočila, da je načelnik generalštaba, generalporočnik Ejal Zamir, odobril načrte za "napredovanje ciljnih kopenskih operacij in udarcev" proti Hezbolahu ter da bo šlo za "dolgotrajno operacijo". To je potrdil tudi obrambni minister Israel Katz, ki je sporočil, da so bile izraelske sile pozvane k uničenju mostov čez reko Litani, ki jih Hezbolah uporablja za pošiljanje okrepitev.

Izraelski zračni napad je nato poškodoval most Kasmije na eni od glavnih poti, ki povezuje jug z osrednjim delom Libanona, v bližini obalnega mesta Tir. Reka je od libansko-izraelske meje oddaljena približno 30 kilometre, mostove pa uporabljajo tudi civilisti.

V Libanonu mnoge skrbi, da Izrael načrtuje izolacijo juga, osrčja šiitske skupnosti in Hezbolaha, od preostanka države in vzpostavitev tako imenovanega tamponskega območja.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je dejal, da so izraelski napadi "uvod v kopensko invazijo", ki pomeni "politiko kolektivnega kaznovanja civilistov", ter da bi lahko bili del načrtov za razširitev izraelske prisotnosti na libanonskem ozemlju.