Trumpov tajni načrt za končanje vojne: Kijev bi moral odstopiti ozemlje

The Washington Post poudarja, da bi bil takšen pristop dramatično drugačen od trenutne politike administracije Joeja Bidna, ki se zavzema za nadaljevanje pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji. 

Donald Trump se je med kampanjo večkrat pohvalil, da bi lahko dosegel mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino v 24 urah, če bi bil izvoljen, še preden bi prevzel položaj. Hkrati pa je večkrat zavrnil govor o podrobnostih in načinu, kako bi dejansko dosegel končanje vojne. Zunanjepolitični analitiki, ki so naklonjeni Trumpu, poudarjajo kitajsko grožnjo in nujnost iskanja načinov za zmanjšanje odvisnosti Rusije od Kitajske na področju oboroževanja, industrije in gospodarstva. Prav tako se strinjajo z omejevanjem širitve Nata. 

Zasebno naj bi Trump poudaril, da tako Rusija kot Ukrajina želita "ohraniti ugled in najti izhod" ter da naj bi bili ljudje v delih Ukrajine soglasni s tem, da postanejo del Rusije. Časnik poroča, da naj bi ga nekateri podporniki in sodelavci skušali prepričati o zmotnosti takšne strategije. "100 odstotkov svojega časa sem zapravil za pogovore s Trumpom o Ukrajini," je dejal senator Lindsey Graham. "Putin mora plačati in na koncu ne sme zmagati," je prepričan senator. "Zame boste končali to vojno tako, da boste zagotovili, da bo Ukrajina vstopila v Nato in EU," meni Graham, ki še dodaja, da Trump o tem ne govori veliko.

Emma Ashford, višja sodelavka Stimsonovega centra, nevladnega 'think tanka', meni, da gre za "grozen dogovor".  Po njenem mnenju bi izmenjava ozemlja za prekinitev ognja Ukrajino postavila v slabši položaj, brez zagotovil, da se Rusija v prihodnosti ne bi "ponovno oborožila in nadaljevala sovražnosti, kot je to že storila v preteklosti".

Biden je v svojem letnem govoru o stanju v državi dejal, da je "Putin na pohodu, napadel je Ukrajino in seje kaos po vsej Evropi in zunaj nje" in da se Ukrajina poskuša braniti. Predsednik je začrtal dolgoročni načrt podpore Ukrajini, ki naj bi letos okrepila svoje vojaške zmogljivosti, tako da bo naslednje leto v boljšem položaju za ofenzivo. Toda pomoč ZDA že peša, saj se predsednik predstavniškega doma Mike Johnson spopada z uporom republikanskih zagovornikov trde linije, ki se zavzemajo proti kakršnemu koli dodatnemu financiranju Ukrajine in zahtevajo njegovo odstavitev.

Trump naj bi po poročanju časnika 'od zunaj' pritiskal na kongresne republikance, naj se uprejo dodatni podpori Ukrajini, vrnitev v Belo hišo pa bi znatno povečala njegov vpliv. Evropski zavezniki si zdaj zaradi tega prizadevajo sami zagnati vojaško industrijo, da bi nadomestili izpad ameriške podpore. Analitiki se sicer strinjajo, da je ameriška pomoč ključna. 

Washington Post poudarja, da je Trump sicer nagnjen k  "zaupanju v lastne pogajalske sposobnosti in nepotrpežljivosti do običajnih diplomatskih protokolov". Trumpu je po pisanju časnika v osmih letih uspelo močno spremeniti usmeritev stranke, hkrati pa je skoparil s kritikami na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina in ni pozval k izpustitvi Evana Gershkovicha, novinarja Wall Street Journala, ki je v Rusiji obtožen vohunjenja. 

Trump je sicer že leta 2019 pogojeval pomoč Ukrajini z odprtjem preiskave poslov družine Biden v Ukrajini, kar je kasneje privedlo do prvega poskusa ustavne obtožbe proti njemu. 

"Nerazložljiv in občudovanja vreden odnos nekdanjega predsednika do Putina, skupaj z njegovo sovražnostjo brez primere do Nata, Evrope ali Ukrajine, ne more vliti nobenega zaupanja v njegove odnose z Rusijo," meni Tom Donilon, nekdanji svetovalec predsednika Baracka Obame za nacionalno varnost. "Trumpovi komentarji, ki spodbujajo Rusijo, naj počne, kar hoče, z našimi evropskimi zavezniki, so med najbolj vznemirljivimi in nevarnimi izjavami kandidata glavne stranke za predsednika. Njegov položaj predstavlja jasno grožnjo varnosti ZDA in Evrope."

V svojih javnih obljubah o koncu vojne Trump ni razkrival podrobnosti o tem, kako se bo pogovarjal s Putinom in Volodimirjem Zelenskim. "Vsakemu bom povedal določene stvari, ki jih ne bi rekel preostalemu svetu, in zato vam ne morem povedati veliko več od tega," je dejal Trump v marčevskem intervjuju.

Jeremy Shapiro, vodja Washingtonske pisarne Evropskega sveta za zunanje odnose, je povedal, da bi poskus ločevanja Rusije od Kitajske, ki naj bi ga zagovarjal Trump, predvideval tudi ukinitev sankcij proti Moskvi. Shapiro ni želel komentirati podrobnosti pogovora, vendar je dejal, da se zdi, da Trumpov mirovni načrt za Ukrajino ni podroben. "Trumpovi ljudje menijo, da je eden izmed velikih grehov ukrajinske vojne in ruske politike, na splošno, potisniti Rusijo proti Kitajski in jo narediti še bolj odvisno od Kitajske," je dejal. Trumpov "temeljni pristop pri vseh stvareh je spraviti moške v sobo, da bi razpravljali," ne da bi nujno imeli podrobne načrte vnaprej, je še dejal Shapiro.

Fiona Hill, višja sodelavka na inštitutu Brookings, nekaj časa Trumpova najvišja svetovalka za Rusijo, kasneje pa kritičarka njegove politike, je dejala, da Trump želi dogovor doseči na podlagi svoje osebne karizme. Trumpova ekipa "razmišlja o tem zelo zaprto, da je to le ukrajinsko-ruska stvar," je dejala Hillova. "O tem razmišljajo kot o ozemeljskem sporu, ne pa o celotni prihodnosti evropske varnosti in svetovnega reda v širšem smislu."

Tudi hipotetično določanje razmejitvene črte ne bi bilo tako preprosto, opozarja WP. Kremelj je septembra 2022 uradno najavil pripojitev štirih pokrajin južne in vzhodne Ukrajine, vendar ta območja presegajo trenutno stanje na fronti. Ker Kijev še vedno nadzoruje precejšen del tega ozemlja, bo vsak poskus rešitve vojne z ozemeljskimi koncesijami verjetno vključeval obsežno kupčkanje, razen če se obe strani preprosto strinjata, da zamrzneta frontne črte na podlagi trenutnega stanja. Ukrajina in evropski zavezniki bi se verjetno upirali Trumpovim prizadevanjem, da bi sklenil dogovor z Moskvo, je dejala Hillova. Dodala je, da imajo ZDA omejene vzvode za enostranski dogovor, ker bi smiselna omilitev sankcij temeljila na evropskem sodelovanju.

"Noben vzvod, ki ga imajo Združene države, verjetno ne bo prisilil ukrajinskega vodstva, da se vključi v proces, ki bi pomenil domači politični samomor," je dejal Michael Kofman, analitik pri Fundaciji Carnegie za svetovni mir. "In noben vzvod, ki ga imajo Združene države, ne more prisiliti Ukrajine, da odstopi ozemlje ali se vključi v te vrste koncesijo. To je situacija, ko bo druga stran, če ste pripravljeni podati dlan, zahtevala preostanek roke."