Trumpova delegacija v Venezueli, naftna podjetja brez zavez glede nafte

Venezuelska vlada je v petek potrdila, da so ameriški diplomati prispeli, in napovedala, da bo tudi sama poslala delegacijo v ZDA, ni pa še določila datuma.

Vlada začasne predsednice Delcy Rodriguez, ki je prevzela oblast po tem, ko so ZDA pred tednom dni zajele predsednika Nicolasa Madura, je sporočila, da bo raziskala diplomatske možnosti v odnosih z vlado ZDA, cilj pa je ponovna vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah, poroča televizija CBS.

Ameriško delegacijo, ki je odpotovala v Venezuelo, vodi začasni odpravnik poslov v Kolumbiji John McNamara, v njej pa so diplomati iz enote za Venezuelo, ki ima sedež zunaj države in deluje od zaprtja tamkajšnjega veleposlaništva ZDA leta 2019. Ameriški uradniki pravijo, da še ni bila sprejeta nobena odločitev o tem, ali in kdaj bo veleposlaništvo ponovno v celoti odprto.

Trump je po zajetju Madura sicer dejal, da bo sedaj sam vodil Venezuelo, glede opozicijske voditeljice Marie Corino Machado pa, da opozicijska voditeljica v domovini ne uživa zaupanja. Machado je potem pred dnevi v intervjuju za televizijo Fox News ponudila, da bi delila svojo Nobelovo nagrado za mir s Trumpom, kar je ta z navdušenjem sprejel.

Predsednik ZDA je na srečanju z direktorji naftnih podjetij v petek napovedal, da se bo prihodnji teden sestal z Machado, kar mu je "v čast". Obenem pa se je pritožil, ker lani ni dobil Nobelove nagrade za mir, čeprav je po lastnih besedah končal osem vojn po svetu.

Napovedal je tudi, da se bo v začetku februarja srečal s predsednikom Kolumbije Gustavom Petrom, ki mu je po zajetju Madura grozil s podobno usodo, če ne zaustavi pritoka kokaina v ZDA. Pred dnevi sta govorila po telefonu in Trump je dejal, da je bil Petro spoštljiv. Povabil ga je na obisk v Belo hišo in na pogovor o odprtih vprašanjih.

Po petkovem srečanju s predsednikom ZDA predstavniki naftnih podjetij niso podali zavez glede načrta o prevzemu in obnovi venezuelske naftne industrije, potem ko so ZDA zajele Madura. Trump je pred srečanjem sporočil, da želi od njih dobiti zagotovila o vložku 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture.

Direktor družbe ExxonMobil Darren Woods mu je povedal, da trenutno v Venezuelo ni mogoče vlagati. "Če pogledamo pravne komercialne konstrukte in okvire, ki danes veljajo v Venezueli, je ta neprimerna za naložbe," je dejal Woods, vendar dodal, da so potrebne spremembe možne.

Woods in drugi direktorji so Trumpa opozorili še, da so v Venezueli že veliko izgubili, ko je država pred desetletji nacionalizirala naftno industrijo, Trump pa jim je odvrnil, da se ne smejo ozirati na preteklost, ampak je treba zreti v prihodnost, poroča televizija ABC.

Direktor družbe ConocoPhillips Ryan Lance je ob tem dejal, da bo morda potrebno prestrukturirati celoten venezuelski energetski sistem.

Lobistična organizacija Ameriški inštitut za nafto (API) je srečanje v Beli hiši označila za konstruktiven uvodni pogovor, ki je poudaril tako energetski potencial Venezuele kot tudi izzive, vključno z varnostjo in stabilnim upravljanjem. Vendar se bo moralo vsako podjetje samo odločiti o naložbah.

Trump je na sestanku vztrajal, da je treba pohiteti z naložbami, če želijo svoj del dobička. "Moramo jih prepričati, da vlagajo, nato pa moramo njihov denar čim prej dobiti nazaj, da ga lahko razdelimo med Venezuelo, ZDA in njimi. Mislim, da je formula preprosta," je dejal predsednik ZDA, ki sicer še ni razložil, kako naj bi delili zaslužke.

Direktor energetskega programa pri neprofitni organizaciji za zaščito potrošnikov Public Citizen Tyson Slocum je medtem odstranitev venezuelskega voditelja Madura označil za nasilni imperializem in dodal, da kaže, da Trump namerava milijarderjem predati nadzor nad venezuelsko nafto, stroške pa bodo nosili ameriški davkoplačevalci, poroča ABC.