Donald Trump je projekt začel na začetku svojega drugega mandata. Za zgled je vzel izraelski protiraketni ščit železna kupola, vendar si je zamislil precej širši sistem, ki bi bil sposoben prestreči ne le rakete kratkega dosega, temveč tudi sodobne hipersonične in daljnosežne rakete iz zraka in vesolja.
Predlagani sistem bi znatno okrepil zmogljivosti ZDA na področju protiraketne obrambe.
Uvodoma je Trump za projekt namenil 25 milijard dolarjev in ocenil, da bo skupno stal 175 milijard dolarjev.
Poročilo CBO pravi, da bo najdražji del mreža prestreznih raket v vesolju, ki bodo predstavljale 60 odstotkov vseh stroškov. Urad je svoje ocene utemeljil na izvršilnem odloku, ki ga je Trump podpisal kmalu po začetku drugega mandata. V tem okviru bi sistem vključeval regionalne in nacionalne kopenske obrambne sisteme ter satelitske zmogljivosti za prestrezanje.
Urad v poročilu še opozarja, da sistem, ki naj bi ZDA ščitil pred balističnimi in drugimi raketami, morda sploh ne bi deloval, kot je zamišljeno. Kot navaja v poročilu, bi bila zlata kupola lahko ranljiva v primeru obsežnega napada Rusije ali Kitajske.
Leta 1983 je nekaj podobnega načrtovala vlada Ronalda Reagana s projektom Vojna zvezd, vendar je odnehala zaradi previsoke cene in zaradi razpada Sovjetske zveze.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.