Trumpove carine: skeptični vrhovni sodniki poslušali argumente za in proti

Trumpov državni pravobranilec John Sauer je vrhovne sodnike prepričeval, da med primeroma ni primerjave, carine pa da niso davek, ampak sredstvo vpliva na tuje države, ki predsedniku omogoča hitro posredovanje. 

Na drugi strani argumenta sta nekdanji pravobranilec Obamove vlade Neal Katyal in pravobranilec zvezne države Oregon Benjamin Gutman, ki zastopata tožnike. Katyal je dejal, da obstajajo zakoni, ki predsedniku omogočajo uvedbo davka na izvoz oziroma carine, vendar v omejenem obsegu in trajanju. "IEEPA o tem ne govori," je po poročanju televizije ABC dejal Katyal. 

Vrhovni sodniki so danes zasliševali Sauerja, obravnava pa se je raztegnila na skoraj tri ure, kar je precej dlje od formalno določenega časa, poroča BBC. Tako konservativni kot liberalni sodniki so izrazili skepticizem glede tega, ali zvezna zakonodaja in ameriška ustava predsedniku dajeta pooblastilo za enostransko določanje ravni carin na uvoz. 

V primeru, da bi sodišče odločilo v Trumpovo korist, se je konservativni sodnik Neil Gorsuch vprašal: "Kaj bi kongresu preprečevalo, da se preprosto odpove vsej odgovornosti za urejanje zunanje trgovine". Dodal je, da se "muči" najti razlog, da bi verjel Sauerjevim argumentom. 

Vrhovno sodišče je carine sprejelo v obravnavo septembra, s čimer so bile odločitve nižjih sodišč zadržane. Ni jasno, kdaj bo najvišji sodni organ ZDA sprejel odločitev. Sicer zelo zgovoren ameriški predsednik je tokrat presenetljivo zadržan v svojih izjavah in ne izvaja pretiranega javnega pritiska na vrhovno sodišče, saj računa, da mu bo konservativna večina ugodila ter zaščitila ključni del njegove gospodarske politike, poroča televizija MSNBC.

Donald Trump je v prvem in drugem mandatu za višje carinske stopnje uporabil različne zakone, ki pa mu omogočajo le začasne ukrepe, in še to po preiskavi ministrstva za trgovino, ki mora ugotoviti, da so ukrepi upravičeni z vidika nacionalne in gospodarske varnosti ZDA. Aprila je medtem Trump uvedel t. i. recipročne carine s sklicevanjem na zakon o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977 (IEEPA).

Zvezni sodišči in zvezno prizivno sodišče so se strinjali s tožniki - skupino malih podjetij in 12 zveznih držav z demokratskim vodstvom, ki jih podpirajo konservativni in liberalni politični inštituti, da IEEPA predsedniku ne daje pooblastila za neomejeno samovoljno uvajanje carin brez odobritve kongresa. Gre torej za širši spor glede ustavnih pooblastil predsednika in kongresa in s tem za eno najpomembnejših odločitev vrhovnega sodišča v zgodovini, poroča televizija ABC.

IEEPA predsedniku omogoča, da v primeru v primeru izrednih razmer regulira določene gospodarske transakcije, ki ogrožajo nacionalno varnost, in Trump je vztrajno visoke zunanjetrgovinske primanjkljaje ZDA opredelil kot izredno grožnjo. Nasprotniki medtem opozarjajo, da so primanjkljaji prisotni že desetletja in da tako ni nobenih izrednih razmer.

Ameriška ustava določa, da o vprašanjih zveznih financ, kot so davki, carine, takse in podobno, odloča kongres. Stališče Trumpove vlade pa je, da carine niso davek oziroma sredstvo za polnjenje proračuna, ampak sredstvo pritiska na tuje države, zaradi česar kongresna potrditev ni potrebna. Trump sicer po drugi strani javno ponavlja, da je carine uvedel, da napolni zvezni proračun.

Prizivno sodišče je v svoji odločitvi spomnilo na dva primera, ko je sedanja konservativna večina vrhovnega sodišča zavrnila ukrepa prejšnjih demokratskih vlad s sklicevanjem na t. i. doktrino velikih vprašanj, ki pravi, da vlada ne more sprejemati velikih gospodarskih in političnih odločitev brez kongresa.

Konservativna večina vrhovnega sodišča je s tem zavrnila poskus Joeja Bidna za odpis študentskega dolga in regulacije izpustov ogljikovega dioksida, sprejete v času Baracka Obame. Nasprotniki Trumpovih carin upajo, da bodo konservativni sodniki ostali načelni.

Višje uvozne carine v ZDA vsaj za zdaj niso spodbudile zaposlovanja in predelovalne industrije. V proračunskem letu 2025, ki se je začelo lani oktobra in je trajalo do letošnjega oktobra, so carine v zvezni proračun navrgle 195 milijard dolarjev, kar je 153 odstotkov več kot v proračunskem letu 2024, je ugotovila raziskava univerze Yale.

Carine uvedene po IEEPA so navrgle 89 milijard dolarjev, kljub temu pa so lani predstavljale le štiri odstotke zveznih proračunskih prilivov, ki so dosegli 5200 milijard dolarjev.

Povprečne efektivne carinske stopnje na uvoz iz preostalega sveta so v času Trumpove vlade z 2,5 odstotka narasle na 17,9 odstotka, kar je največ od leta 1934, ko je zapiranje ZDA vase poglobilo veliko gospodarsko depresijo. Univerza Yale ugotavlja, da bi odprava Trumpovih carin, uvedenih na podlagi IEEPA, povprečne carine znižala na 9,1 odstotka.