Trumpovi možje v zelenem krotijo Ameriko

Bela hiša ni po naključju izbrala Portlanda za prikaz odločnosti, da bo obračunala s protestniki in da državo vodi predsednik "prava in reda". Pretežno belo in močno liberalno mesto je prežeto s kulturo radikalnih protestov. Že v devetdesetih so se upirali Georgeu Bushu starejšemu, ki je mesto poimenoval kar "mali Bejrut". Med vzbrstom gibanja Zasedimo je bil mestni park tedne šotorišče protestnikov. Izvolitev Donalda Trumpa pa je sprožila na trenutke ostre odzive, ki nikoli niso pojenjali in zadnja štiri leta vsake toliko znova izbruhnejo. Zato je Portland postal tarča desnih skrajnežev, ki so v njem prirejali zborovanja in pohode ter sprožali ostre odzive široke mavrice, od sredinskih meščanov do levih skrajnih anarhistov.

Olje je na ogenj prilila mestna policija, ki se je ostro odzivala na nerede in jih merila s solzilnim plinom, gumijastimi kroglami in množičnimi aretacijami. "Zadnja tri leta policijskih posegov so ustvarila prelom z lokalno skupnostjo. Bolj je bila policija nasilna, bolj nasilen je bil odziv protestnikov," ugotavlja Michael German, nekdanji posebni agent zvezne policije FBI, sedaj član mnenjske organizacije Brennanovo središče za pravičnost na Univerzi New Yorka. Po njegovih besedah je jezo dodatno razgrela domnevno večja strpnost policije do skrajno desnih protestnikov, ki so v Portland včasih prihajali tudi oboroženi, medtem ko so bili do domačih levičarskih protiprotestnikov zelo ostri.

"Leta so se v mesto zgrinjali fašisti, vedno so jih pričakale velike skupine antifašistov. Policija se je vedno surovo odzvala na proteste antifašistov in ščitila fašiste. To je Portland naredilo za idealnega grešnega kozla za Trumpovo vlado," je prepričana Olivia Katbi Smith, sopredsednica mestne podružnice stranke Demokratičnih socialistov Amerike. Mesto od smrti Georgea Floyda praktično ni nehalo protestirati za bolj pravično družbo in proti policijskemu nasilju, zaradi česar so ga na desnici začeli dajati za primer anarhije, ki naj bi jo povzročali skrajni levičarji.
 

Slabši od Afganistana

Tarči protestov sta predvsem zvezno sodišče in sosednja stavba okrožja Mulnomah, kjer je sedež policije in lokalne ječe. V prvih dneh sta bili porisani s sporočili proti nasilju policije, razbitih je bilo nekaj oken, v stavbi okrožja so zanetili manjši požar. Toda junija so se razmere začele umirjati, še posebej, ko je lokalno sodišče prepovedalo uporabo solzivca in gumijastih krogel. Množica se je nekoliko skrčila, park nasproti zveznega sodišča pa je bil bolj podoben poletni zabavi z glasbeniki in žari kot pa jeznemu demonstriranju. Dokler se v začetku julija v mestu niso pojavile zvezne enote in je znova zavrelo.

"Trump je mestne oblasti obtožil, da ne zmorejo narediti, kar bi on rešil z levo roko. Potem je poslal svoje sile in razmere so se močno, močno poslabšale. Lahko rečemo, da se je vse skupaj izjalovilo," meni Norm Stamper, nekdanji načelnik policije v Seattlu, ki zakonodajalcem v Oregonu svetuje pri oblikovanju novih zakonov o odgovornosti policije. Trump je na delo poslal Chada Wolfa, vršilca dolžnosti ministra za domovinsko varnost. Mogočno ministrstvo, ki je nastalo po terorističnem napadu 11. septembra 2001, združuje številne zvezne agencije, iz njih so nabrali agente skupine za hitro posredovanje, ki naj bi predvsem varovale zvezne stavbe pred čečkanjem grafitov in vandalizmom.

Toda po ukazu Wolfa so zvezni agentje naredili korak dlje in začeli nasilno dušiti proteste, njihovi prihodi v neoznačenih kombijih in zapiranje protestnikov pa so sprožili ostre odzive po ZDA. "Gre za tvegano politično stavo Trumpa v volilnem letu, s katero skuša ustvariti podobe nereda in kaosa, ki jih nato kroti z odločnim odzivom, kar je podlaga za njegovo kampanjo," meni Jamelle Bouie, kolumnist New York Timesa. Predsednik je v ponedeljek Portland označil za "slabši od Afganistana" in napovedal, da bodo zvezne enote potolkle "nasilne anarhiste" tudi v drugih mestih.

Nasilne podobe iz Portlanda so ameriške župane odvrnile od tovrstne pomoči. V pismu pravosodnemu ministrstvu in ministrstvu za domovinsko varnost so vodstva Portlanda, Seattla, Atlante, Chicaga, Washingtona, Bostona, Filadelfije, Denverja, Los Angelesa, San Joseja, Oaklanda, Tucsona, Sacramenta, Phoenixa in Kansas Cityja pozvala, naj zvezne enote umaknejo iz mest, kjer so že nameščene, in ustavijo načrte za namestitev tista, kjer jih še ni. Zvezne agente so obtožili uporabe prevelike sile in "grabljenja" ljudi z ulic. "To so taktike, ki jih pričakujemo od avtoritarnih režimov, ne od naše demokracije," so zapisali.

Obmejni polvojaki brez nadzora

Zgodovinar Timothy Snyder je ob prihodu Trumpa na oblast izdal knjigo O tiraniji: Dvajset lekcij iz dvajsetega stoletja (On Tyranny: Twenty Lessons From the Twentieth Century), ena od njih je o nevarnosti polvojaških enot. "Ko se voditelju naklonjene polvojaške enote, policija in vojska pomešajo, je konec blizu," trdi specialist za zgodovino Srednje in Vzhodne Evrope in ter holokavsta. Tri leta kasneje agentje v maskirnih uniformah brez naloga tlačijo levičarje v neoznačene kombije. Če ne bi vojska odločno zavrnila zahtev predsednika, da posreduje na ameriških ulicah, bi bilo Snyderjevo svarilo o koncu izpolnjeno. Toda morda je vlogo vojske prevzela posebna zvezna enota, ki deluje po načelih vojaške taktike.

Obmejna patrulja, posebna enota za varovanje meje, deluje znotraj agencije za carino in zaščito meje – CBP (ta pa sodi v okvir ministrstva za domovinsko varnost). Gre za eno največjih vladnih enot z okoli 20.000 pripadniki (celotna CBP jih ima 60.000 in je največja vladna agencija s policijskimi pooblastili) in enim najslabših nadzorov. Njeni agentje so bili priprti zaradi korupcije, nasilja v službi in doma, spolnih napadov in spolnih zlorab otrok. V 2014 je agent obmejne patrulje ugrabil in posilil žensko iz Hindurasa in njeni hčerki. Po poročanju Jonathana Blitzerja iz časnika The Newyorker je vodstvo skoraj fanatično predano Trumpu in prežeto s skrajno desno politiko.

"Ne preseneča me, da je Trump izbral CBP za delovanje v Potrlandu. Gre za zelo težavno agencijo, ko gre za spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje zakonodaje," trdi demokratski poslanec iz Teksasa Joaquin Castro. Snyder pa je k temu dodal, da avtoritarni režimi radi uporabljajo obmejne enote za nasilni obračun z nasprotniki. "Naj gre za Francovo Španijo ali rusko cesarstvo, ljudi, vajene nasilnega početja na meji, so pripeljali, da so se nasilno lotili ljudi v notranjosti," je dejal za New York Times. Drug zgodovinar, Karl Jacoby z univerze Columbia, je prizore iz Portlanda primerjal s Čilom iz časa diktature generala Pinocheta.

Protestniki so se nasilju uprli z novimi prijemi. Skupina žensk, ki so se poimenovale Zid mater, se oblači v rumene majice, kolesarske čelade in očala, nato pa se z roko v roki postavijo med agente in protestnike kot zaščita slednjih. Video, ko skoraj kot uspavanko prepevajo "Roke v zrak, prosim ne me ustreliti", je preplavil družbena omrežja. "Jaz sem obraz anarhije," je za New York Times dejala Allison Hyder, babica petih vnukov, ko je s smučarsko čelado in očali na glavi stala pred agenti. "Američani naj vedo, da mame, stare mame in medicinske sestre sredi noči na ulicah zahtevamo enake pravice za vse."

Nov pripomoček protestnikov so hokejske palice, s katerimi pločevinke s solzilnim plinom potiskajo nazaj proti policistom. Po zgledu protestnikov iz Hongkonga pa s sabo nosijo puhalnike za listje, ki pridejo prav, ko je treba preusmeriti dražilne oblake plina. A to ne pomaga pred nasiljem policije, niti če si mornariški veteran z jasnimi oznakami. Chris David pred tem nikoli ni bil na protestih, toda prizori z ulic Portlanda so premagali strah pred okužbo s koronavirusom. V soboto se je hotel pogovoriti z agenti v vojaških uniformah, a so se ga ti brutalno lotili z gumijevko, ko se stasiti veteran ni premaknil, so mu neposredno v obraz brizgnili solzilni plin. Zlomljeno zapestje pa potrebuje operacijo. 

Legenda za agendo Bele hiše

Takšni posnetki, upor lokalnih politikov in tožbe proti posredovanju zveznih agencij nekoliko kvarijo podobo, ki jo skuša ustvariti Bela hiša. Kljub temu je Trump včeraj obtožbe, da lokalni politiki ne znajo ustaviti vala kriminala, razširil na Chicago in Albuquerque, kamor bodo prav tako napotili na hitro sestavljene zvezne enote. V isti sapi, ko policistom posredno očita, da slabo opravljajo svoje delo, se jim tudi dobrika: "Skrajni politiki so se pridružili protipolicijskemu križarskemu pohodu in brez počitka sramotijo naše policijske heroje". Po njegovih besedah so zahteve po zmanjšanju denarja za policijo, po omejitvi njihovih pristojnosti ali celo po razpustitvi policijskih enot pripeljale do "osupljive eksplozije streljanj, ubojev, umorov in strašnih nasilnih zločinov".

Podrobno je naštel dejansko vse bolj napihnjeno kriminalno statistiko New Yorka, Filadelfije in Minneapolisa ter pozval tudi druga mesta, naj zaprosijo za pomoč. Predsednik hkrati trdi, da vlada "nima druge izbire, kot da se vmeša". Pravosodni minister William Bar sicer zagotavlja, da to posredovanje ni enako, kot je poseg ministrstva za domovinsko varnost v Portlandu. Operacija Legenda prav tako vsebuje posebne enote, sestavljene iz pripadnikov različnih zveznih agencij, od FBI do urada za alkohol, tobak, orožje in eksploziv, med njimi ni razvpite obmejne patrulje. Barr je zatrdil, da njihova naloga ne bo mirjenje protestov, ampak preiskave umorov in boj proti uličnim tolpam.

Operacijo Legenda so najprej preizkusili v Kansas Cityju, kamor je odšlo 200 zveznih agentov, Bela hiša je dodala še 3,6 milijona dolarjev (3,1 milijona evrov) za zaposlitev več lokalnih policistov. Podobno število agentov in zvezne pomoči so namenili Chicagu, v Albuquerque bodo poslali okoli 35 agentov ter poldrugi milijon dolarjev (1,3 milijona evrov). Toda začasni minister za domovinsko varnost Wolf grozi, da se posebne enote proti protestom ne bodo umaknile in bodo še naprej na ulicah ameriških mest, kljub nasprotovanju lokalnih oblasti. Po njegovih besedah pa so vse kritike na račun njegovih enot "gnusne" in le"poskus blatenja".