"Ko bo vojna uradno končana in bombardiranje ustavljeno, to še ne pomeni, da je vojne konec za logistiko, saj se takrat pravo delo šele začne," je dejal Nils Haupt, višji direktor za korporativno komuniciranje pri nemškem ladjarskem velikanu Hapag-Lloyd.
"Videli bomo na stotine ladij, ki bodo želele vpluti v ključna pristanišča v Perzijskem zalivu. V regijo prihaja veliko zabojnikov, zato bomo priča motnjam v dobavnih verigah v Perzijski zaliv in iz njega," je Haupt povedal za Al Jazeero.
Trenutno je v regiji obtičalo približno 2000 ladij zaradi delne blokade ožine s strani Irana, navaja Mednarodna pomorska organizacija (IMO). Prehod dovoljujejo le redkim plovilom iz držav, ki veljajo za prijateljske. Med njimi je približno 400 plovil v bližnjem Omanskem zalivu, kar nakazuje, da ladjarske družbe čakajo na ponovno odprtje ožine, poroča podjetje za pomorsko analitiko Windward.
Druge ladje so bile preusmerjene skozi Sueški prekop ali pa so ubrale precej daljšo pot okoli Rta dobrega upanja v južni Afriki, da bi dostavile tovor v Azijo in Evropo. Pošiljke nafte iz Savdske Arabije so bile preusmerjene prek Rdečega morja, s čimer so obšle ožino.
Svein Ringbakken, izvršni direktor Norveškega združenja ladjarjev za vzajemno zavarovanje vojnih tveganj, je dejal, da bi tudi ob delovanju logističnih zmogljivosti s polno kapaciteto trajalo nekaj časa, da se odpravi zaostanek nafte, plina in drugega blaga, raztovorjenega z ladij.
Ringbakken je dodal, da nalogo še dodatno otežujejo napadi, ki so poškodovali energetsko in prometno infrastrukturo po celotnem Bližnjem vzhodu.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je bilo v regiji več kot 40 energetskih objektov "resno ali zelo resno poškodovanih", pri čemer so naftna in plinska podjetja, vključno s QatarEnergy, Kuwait Petroleum Company in bahrajnsko družbo Bapco Energies, zaradi motenj v proizvodnji razglasila višjo silo.
"Kratek odgovor je, da bo trajalo več mesecev, da se ladijske dobavne verige vrnejo v normalno stanje zaradi zaostankov," je poudaril Ringbakken.
"Proizvodne linije so morale biti ustavljene pri številnih izdelkih zaradi pomanjkanja skladiščnih zmogljivosti," je dodal. "K temu je treba prišteti še škodo na proizvodnih obratih in pristaniški infrastrukturi. Vse to povečuje neučinkovitosti, ko se ožina ponovno odpre."
Iransko delno zaprtje vodne poti, ki so ga sprožili v povračilo za ameriško-izraelske napade, ki so se začeli 28. februarja, je zmotilo približno 20 odstotkov svetovnih dobav surove nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), kar je povzročilo rast cen energije po vsem svetu.
Blokada je prav tako prekinila izvoz velikih količin petrokemikalij, gnojil in surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike.
Poleg takojšnjih motenj v trgovini je dejansko zaprtje vodne poti odprlo tudi dolgoročna vprašanja o tem, kako bodo ladjarji v prihodnje vodili svoje poslovanje, vključno z ocenjevanjem tveganj, je dejal SV Anchan, predsednik ameriškega globalnega ladjarskega in logističnega konglomerata Safesea.
Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je potrdila vsaj 18 napadov na plovila v Perzijskem zalivu od začetka vojne, vključno z 11. marcem, ko sta dve plovili trčili v naftni tanker podjetja Safesea, pri čemer je umrl en član posadke.
"Z vidika industrije se problem ne nanaša le na dostop. Pojav asimetričnih groženj, vključno z napadi z brezpilotnimi sistemi, je temeljno spremenil varnostno okolje," je pojasnil Anchan. "Tudi v primeru popolnega ponovnega odprtja bo vrnitev v normalne razmere zahtevala daljše obdobje stabilnosti."
Marco Forgione, generalni direktor Chartered Institute of Export International Trade, strokovne organizacije s sedežem v Združenem kraljestvu, ki spodbuja prosto trgovino, je prav tako dejal, da bo udarec zaupanju v industriji dolgoročen.
"Ponovna vzpostavitev zaupanja ladjarjev v varnost ožine bo zahtevala precejšnja varnostna zagotovila, kar lahko traja leta," je opozoril.
Pomorski podatki kažejo, da je razmeroma majhno število ladij prešlo ožino po pridobitvi dovoljenja Teherana in plovbi skozi njegove teritorialne vode, navaja obveščevalna pomorska stran Lloyd's List.
Po poročanju naj bi ena ladja plačala 2 milijona dolarjev za pravico do tranzita, navaja Lloyd's List, medtem ko so iranski zakonodajalci ta teden odobrili zakonodajo za uvedbo tranzitnih pristojbin za ožino, poroča iranska agencija Fars News Agency.
