"Ne izključujemo prigrabitve ozemlja s strani Rusije kot dela njihovega načrta za zaščito lastnih jedrskih zmogljivosti, ki so edino, kar jim je ostalo in dejansko ogroža Združene države," je za britanski The Guardian dejal general Eirik Kristoffersen, poveljnik norveških oboroženih sil.
Priznal je, da ruski cilji na Norveškem niso enaki kot v Ukrajini ali v drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Vendar je dodal, da se velik del ruskega jedrskega arzenala nahaja na polotoku Kola, nedaleč od norveške meje, vključno z jedrskimi podmornicami, raketami na kopnem in letali, ki lahko nosijo jedrsko orožje. To bi bilo ključnega pomena, če bi Rusija prišla v konflikt z Natom drugje.
"Tega ne umikamo z mize, ker je to še vedno možnost, da Rusija to stori, da bi zagotovila zaščito svojih jedrskih zmogljivosti, svojih zmogljivosti drugega udarca. To je nekakšen scenarij na skrajnem severu, na katerega se pripravljamo," je dejal.
V intervjuju za britanski The Guardian je Kristoffersen ostro kritiziral nedavne komentarje Donalda Trumpa o Grenlandiji, pa tudi "nesprejemljive trditve" ameriškega predsednika, da zavezniške države niso služile na prvih frontnih položajih v Afganistanu, medtem ko so ameriške čete izvedle večino bojev.
"Ni imelo smisla, kar je rekel, in vem, da vsi moji ameriški prijatelji iz Afganistana to vedo," je dejal 56-letni Kristoffersen, poklicni vojaški častnik, ki je v Afganistanu služil več misij. "Vsekakor smo bili v prvih bojnih vrstah. Opravili smo celoten spekter misij, od aretacije talibanskih voditeljev do usposabljanja Afganistancev in nadzora. Izgubili smo deset Norvežanov. Tam sem izgubil prijatelje. Zato smo vsi imeli občutek, da to nima smisla," je dejal. "Hkrati je to predsednik Trump. Nikoli ga nisem videl v Afganistanu. Ko govori te stvari, ne ve, o čem govori. Predsednik ne bi smel govoriti teh stvari, vendar me to ni zares prizadelo. Prizadelo me je zaradi norveških veteranov, sorodnikov ljudi, ki smo jih izgubili."
Kristoffersen obrambnim silam poveljuje od leta 2020. Od takrat sta se sosednji Švedska in Finska pridružili Norveški v zavezništvu Nato, država pa je okrepila svoja obmejna območja z Rusijo na skrajnem severu. Kristoffersen je dejal, da Norveška sicer upošteva grožnjo "tradicionalne ruske invazije", vendar so trenutne ruske taktike bolj razpršene. "Če se pripraviš na najhujše, te nič ne ovira, da se ne bi mogel upreti tudi sabotažam in hibridnejšim grožnjam," je dejal.
Vendar je dodal, da Norveška in Rusija še vedno vzdržujeta nekaj neposrednih stikov glede iskalnih in reševalnih misij v Barentsovem morju ter da se na meji redno srečujejo predstavniki obeh vojsk. Priporočil je tudi vzpostavitev vojaške telefonske linije med prestolnicama, da bi imeli komunikacijski kanal in se izognili eskalaciji zaradi nesporazumov. Dejal je, da so bila ruska dejanja na skrajnem severu na splošno manj agresivna kot tista v Baltskem morju. "Vse kršitve zračnega prostora do sedaj so bile plod nesporazumov in neizkušenosti pilotov. Ko se pogovarjamo z Rusi, se dejansko odzovejo zelo profesionalno in predvidljivo."
Glede norveškega severnega ozemlja Svalbard, kjer se nahaja rusko naselje in ga po določbah pogodbe iz leta 1920 ni dovoljeno militarizirati, je Kristoffersen dejal, da Rusija "spoštuje pogodbo" in da Norveška nima načrtov za militarizacijo območja. Moskva je Oslo obtožila prikrite militarizacije Svalbarda, vendar je Kristoffersen dejal, da je to le propagandna trditev, ki ji niti Moskva v resnici ne verjame.
Trumpove trditve, da imata Kitajska in Rusija vojaške načrte na Grenlandiji, je Kristoffersen označil za zelo nenavadne. "Naša obveščevalna služba nam sporoča zelo dober pregled dogajanja. Na Arktiki in na Grenlandiji ne vidimo ničesar podobnega ... vidimo rusko aktivnost z njihovimi podmornicami in tudi njihov podvodni program v tradicionalnem delu Arktike ... vendar ne gre za Grenlandijo, ampak za operacije na Atlantiku," je še dejal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.