"Grki ne smejo razširiti svojih teritorialnih voda v Egejskem morju na 12 navtičnih milj (22 kilometrov)," je povedal Mevlut Cavusoglu. "To bi bil povod za vojno, casus belli," je dodal. Napoved o razširitvi teritorialnih voda v Jonskem morju je sicer pred dnevi naznanil grški premier Kyriakos Mitsotakis, ki je dodal, da bi Grčija lahko svoje teritorialne vode razširila tudi na drugih področjih, kar pa je prižgalo alarme pri Turkih. "Ne tiče se nas, če Grčija želi razširiti teritorialne vode v Jonskem morju, vendar naše stališče glede Egejskega morja je povsem jasno," je še dodal Cavusoglu. V tem morju imata Turčija in Grčija po šest navtičnih milj teritorialnih voda.
Grški minister za energetiko Kostis Hacidakis je danes te grožnje zavrnil. Turčiji je očital, da z vojaškimi grožnjami vodi politiko kot v 19. stoletju.
Velike zaloge nafte in zemeljskega plina v okolici Krete in Cipra
Odkritja pomembnih zalog nafte in zemeljskega plina v vodah okoli Krete in Cipra v zadnjih letih so obnovila staro rivalstvo med Grčijo in Turčijo, ki sta v sporu glede razmejitve na morju.
Najnovejši spor med Atenami in Ankaro je izbruhnil julija, ko je Turčija napovedala začetek iskanja nafte in plina v Sredozemskem morju, na območju okoli 180 kilometrov od grškega otoka Kastelorizo. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni.
Potem ko je Turčija prve raziskave julija prekinila, je 10. avgusta tja znova napotila svojo ladjo Oruc Reis za raziskovanje morskega dna v spremstvu vojaških ladij, Grčija pa je na območje poslala okrepitve vojaške mornarice.
KOMENTARJI (381)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.