Pred vrhom Nata: okrepljena varnost, aretacije, prepovedi in blokade

Ko se bodo voditelji zveze zbrali v Ankari, se bodo sestali v prestolnici ene najbolj strateško pomembnih in politično spornih članic zavezništva. Vrh Nata 2026 bo v Turčiji potekal v času, ko ZDA pošiljajo vse bolj negotove signale o svoji dolgoročni vlogi v evropski varnosti, vključno z načrtovanim zmanjšanjem števila ameriških sil v Nemčiji, kar je okrepilo razprave v Evropi o delitvi bremen.

Vse večji so tudi pomisleki glede varnosti povsod po svetu, Rusija namreč predstavlja vse večjo grožnjo varnosti zaveznikov na evroatlantskem območju, Črno morje je postalo osrednje prizorišče evropske varnosti, Bližnji vzhod ostaja nestabilen, Južni Kavkaz pa doživlja strateško preoblikovanje.

Pridružitev Turčije zvezi Nato je izhajala iz strateške nuje. Po drugi svetovni vojni je sovjetski pritisk na Turčijo zaradi turških ožin in teritorialnih zahtev Ankaro odvrnil od prejšnje tradicije nevtralnosti ter jo usmeril proti Združenim državam Amerike. Trumanova doktrina je Turčiji skupaj z Grčijo zagotovila začetni ameriški varnostni dežnik, vendar je Ankara želela trdnejše kolektivno obrambno jamstvo, ki ga vsebuje 5. člen Severnoatlantske pogodbe, piše Novejši inštitut za vojno. A članstvo drži tudi simbolno težo. Za turške voditelje je vstop v zavezništvo pomenil zaščito pred Moskvo ter formalno vključitev v zahodni varnostni red.

Odnosi Turčije z ZDA so se močno poslabšali zaradi Sirije, zlasti zaradi ameriške podpore Sirskim demokratičnim silam, kurdsko vodeni formaciji, v kateri je imela Ljudska zaščitna enota (YPG) prevladujočo vlogo. Washington je Sirske demokratične sile videl kot partnerja v boju proti Islamski državi, medtem ko Ankara YPG obravnava kot podaljšek PKK, ki ga Turčija, ZDA in Evropska unija že dolgo označujejo kot teroristično organizacijo.

Kljub temu je Turčija v zadnjih letih pogosto delovala samostojno, kar je zaveznike razočaralo. Med drugim z zavračanjem sodelovanja pri sankcijah proti Rusiji, spori z Grčijo ter nakupom ruskih protiraketnih sistemov, zaradi česar je bila leta 2019 izključena iz ameriškega programa letal F-35.

V Ankari bodo uvedene stroge omejitve dostopa do več glavnih mestnih prometnic, območij okoli letališč, predsedniškega kompleksa, kjer bo potekal vrh, ter hotelov, kjer bodo nastanjene delegacije, kar bo močno vplivalo na življenje v mestu s skoraj šestimi milijoni prebivalcev.

Po mestu in drugod je razporejenih več 10.000 policistov, zračna obramba je v stanju visoke pripravljenosti.

Ob pripravah na vrh je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan odprl novo letališče, ki je bilo preurejeno iz nekdanjega vojaškega letališča v sodoben objekt z razširjenimi pristajalnimi stezami. Po navedbah uradnikov naj bi novo letališče v Ankari po vrhu ostalo VIP letališče in ne bo namenjeno splošni uporabi.

Časopis Cumhuriyet poroča, da so v sklopu mestnih olepševalnih del prebarvali fasade hiš ob poti od novega letališča.

Oblasti so med vrhom prav tako prepovedale demonstracije, koncerte in zaključne slovesnosti, medtem ko so nekatere državne uslužbence poslale na dopust, da bi zmanjšale prometne zastoje.

Namen teh ukrepov je zaščititi vrh, hkrati pa pokazati moč in poudariti zavezanost Turčije vojaškemu zavezništvu, čeprav je ta država pogosto prikazana kot njegova odklonska članica.

Turško sodišče je medtem na podlagi razlogov varnosti in javnega reda blokiralo dostop do spletnih strani, ki so kritične do zavezništva in vrha, poroča spletna stran Engelli Web, ki spremlja blokirane strani v Turčiji. Več novinarjem iz opozicijskih turških medijskih hiš je bila zavrnjena akreditacija za poročanje z vrha, kar je sprožilo ogorčenje organizacij za svobodo medijev.

"V zgodovini organizacije še nismo videli tako strogih in zadušljivih varnostnih ukrepov v mestu gostiteljici vrha, kot jih tokrat vidimo v Ankari," je zapisal Namik Tan, nekdanji turški veleposlanik in poslanec glavne opozicijske stranke v Turčiji.

Na protestu, ki ga je organizirala Komunistična stranka Turčije (TKP), je policija po navedbah stranke prijela več kot sto njenih članov, potem ko je proti njim uporabila solzivec. Med drugim sta bila pridržana urednika novičarskih portalov T24 in Oda TV, kritičnih do vlade Erdogana.

Protest je stranka organizirala tudi v Istanbulu, kjer je minil mirno. Udeleženci obeh so vzklikali gesla proti Natu, kot je "Morilski Nato, ven iz države".

"Danes smo se zbrali v številnih delih Turčije, da bi protestirali proti Natu," je v Istanbulu dejal generalni sekretar TKP Kemal Okuyan. "Povedali smo, da Ankare ne bomo prepustili podpornikom Nata in da ne bomo dovolili, da bi Ankara ostala tiho. To obljubo smo izpolnili."

Vodja glavne turške opozicijske Ljudske republikanske stranke Kemal Kilicdaroglu je obsodil aretacije. "Ugledu države ne škodujejo protesti, temveč zatiranje pravice do demokratičnih demonstracij," je zapisal na omrežju X.

Turško združenje novinarjev in Združenje progresivnih pravnikov sta zahtevala izpustitev aretiranih. Izpostavili so, da so oblasti z aretacijami kršile svobodo medijev, racije so obsodili kot poskus zastraševanja opozicije pred vrhom Nata. Turški predstavnik Novinarjev brez meja Erol Onderoglu je ravnanje oblasti označil za samovoljno in kaotično.

Varnostne enote so pridržale tudi več kot 200 ljudi, osumljenih povezav z ekstremističnimi skupinami, vključno z Islamsko državo, so sporočile oblasti.

Prihajajoči vrh zveze Nato v Ankari bo potekal v posebej krhkem trenutku za zavezništvo. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je za vrh začrtal tri glavne prednostne naloge: nadaljnje povečanje obrambnih naložb zaveznikov, krepitev čezatlantske obrambne industrijske proizvodnje ter podporo Ukrajini.

Drugi mandat predsednika Donalda Trumpa je ponovno obudil dolgotrajne pomisleke glede zavezanosti Washingtona paktu, skupaj z obnovljenim pritiskom glede delitve bremen, nepredvidljivimi signali o razporeditvi ameriških sil v Evropi in zaostreno retoriko do zaveznikov, tudi glede Grenlandije.

Hkrati so nedavni vdori brezpilotnih letal in incidenti, povezani z motenjem signalov na vzhodnem krilu, poudarili, kako postaja varnostno okolje zavezništva vse bolj nestabilno in težko obvladljivo.

Glavno vprašanje naj bi se vrtelo okoli Trumpovih kritik zaveznic zaradi domnevnega pomanjkanja podpore vojni proti Iranu in prizadevanjem za ponovno odprtje Hormuške ožine. "Pomemben vidik srečanja je, v kolikšni meri je mogoče na vrhu zaceliti ali vsaj zmanjšati razkol med ZDA in Evropo," je dejal Fatih Ceylan, nekdanji turški veleposlanik pri Natu in varnostni analitik za AP News. "Ne smemo pričakovati čudežev, vendar pa bi bilo že približevanje stališč, ki poudarjajo pomen zavezništva, treba šteti za uspeh."

Posebej pomembna točka pogovorov bodo tudi obrambni izdatki držav članic. Rutte pričakuje, da bodo zaveznice predstavile konkretne načrte za dosego novega cilja Nata, in sicer pet odstotkov BDP za obrambne in varnostne izdatke do leta 2035 (vključno s 3,5 odstotka BDP za osnovne obrambne potrebe in 1,5 odstotka BDP za z obrambo povezana vlaganja), piše na uradni spletni strani ameriškega kongresa.

Od zaveznic Nata se pričakuje tudi, da bodo napovedale nove pobude za krepitev obrambne industrijske zmogljivosti v celotnem zavezništvu ter sklenitev za več deset milijard dolarjev novih obrambnih pogodb.

Vrha se bodo udeležili voditelji 32 držav, vključno s Trumpom, prisoten bo tudi slovenski premier Janez Janša, zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, predsednik Evropskega sveta António Costa ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi prav tako bili prisotni.

Prišli naj bi tudi zunanji ministri iz Bahrajna, Kuvajta, Katarja in Združenih arabskih emiratov, obrambni ministri Nata naj bi se srečali tudi s kolegi iz Avstralije, Japonske in Nove Zelandije, poroča Reuters, povabljen je tudi predsednik Azerbajdžana.