Turški parlament je v četrtek s 279 glasovi za in 119 proti potrdil Meški skupni obrambni sporazum, ki so ga Turčija, Savdska Arabija in Pakistan podpisali avgusta. Pri glasovanju je sodelovalo 398 od skupno 592 poslancev, poroča Al Jazeera. Sporazum določa, da bodo države podpisnice v primeru napada na katero koli od njih uporabile vsa razpoložljiva sredstva za njeno obrambo.
Ključna določba sporazuma je zapisana v drugem členu, ki določa, da bodo države v primeru oboroženega napada ali vojaške agresije druge države oziroma skupine držav napadeni članici nemudoma zagotovile pomoč z vsemi razpoložljivimi ukrepi.
Takšna ureditev spominja na peti člen Severnoatlantske pogodbe, ki določa, da se napad na eno članico Nata šteje za napad na vse članice. Turčija, ki ima drugo največjo vojsko v Natu, bo v okviru novega sporazuma prevzela dodatne obrambne obveznosti.
Turški parlament je prvi člen sporazuma potrdil že v sredo, nato pa je podpredsednik parlamenta Celal Adan sejo prekinil do četrtka popoldne. Poslanci so po vrnitvi nadaljevali razpravo o preostalih členih in sporazum na koncu ratificirali.
Turčija med Natom in novim obrambnim zavezništvom
Ker je Turčija članica Nata in hkrati podpisnica novega obrambnega sporazuma, se pojavljajo vprašanja o morebitnem nasprotju interesov pri razporejanju njenih vojaških zmogljivosti. Kritiki opozarjajo, da bi se Ankara lahko znašla v zahtevnem položaju, če bi se obveznosti iz obeh sporazumov prekrivale. Turški predstavniki so takšne pomisleke zavrnili kot neutemeljene.
Sporazum poleg medsebojne obrambne pomoči predvideva tudi tesnejše sodelovanje na področju obrambne industrije, vojaško usklajevanje in skupno usposabljanje. Države naj bi sodelovale pri tehnoloških inovacijah ter izmenjavi logističnih zmogljivosti in obveščevalnih podatkov, s čimer želijo okrepiti odvračanje morebitnih groženj.
Sporazum bo veljal deset let, po tem obdobju pa bodo države lahko iz njega izstopile. Predvidena je tudi možnost pristopa novih članic, vendar le s soglasjem vseh obstoječih podpisnic. Zanimanje za pridružitev je že izrazila sirska vlada.
Turška vojaška pomoč Savdski Arabiji še ni zagotovljena
Ratifikacija sporazuma še ne pomeni, da bo Turčija v Savdsko Arabijo napotila svoje vojake. Za morebitno napotitev bi bili potrebni dodatni zakonodajni postopki, obseg podpore pa bo določen po ratifikaciji in glede na potrebe Savdske Arabije, piše Al Jazeera.
Turški obrambni minister Yaar Güler je oktobra poudaril, da Ankara ne namerava vstopiti v neposreden konflikt s hutijevci.
Sporazum zato ne pomeni samodejne napotitve turških vojakov v boj proti jemenski skupini, ki jo podpira Iran. Turčija bi lahko pomoč zagotovila tudi z vojaško opremo, obveščevalnimi podatki, obrambnimi sistemi in tehničnim znanjem.
Savdska Arabija se trenutno znova sooča z vse večjimi varnostnimi grožnjami iz Jemna. Napetosti med državama so se po prekinitvi ognja leta 2022 nekoliko umirile, vendar so hutijevci v zadnjih mesecih okrepili napade na Savdsko Arabijo.
Rijad je hutijevce večkrat obtožil, da so poskušali napasti Meko in Medino, dve najsvetejši mesti v islamu. Skupina, ki jo podpira Iran, obtožbe sistematično zavrača.
Razmere v regiji dodatno zaostrujeta vojna med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani, ki prispeva k širšim čezmejnim napetostim. Novi obrambni sporazum tako predstavlja pomemben korak v poglabljanju varnostnega sodelovanja med Turčijo, Savdsko Arabijo in Pakistanom, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji vlogi Ankare v regionalnih konfliktih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.