Turčija pristopnega protokola Švedske do danes ni ratificirala zaradi več zahtev. Najbolj je vztrajala pri izročitvi članov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Švedska je v odgovor zaostrila protiteroristično zakonodajo in druge varnostne ukrepe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Erdogan se je nato osredotočil na pričakovanja do ZDA, da bodo Turčiji prodale bojna letala F-16. Prodaja je naletela na odpor v kongresu zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji in sporov s članico Nata Grčijo. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med obiski v minulih treh mesecih v Ankari sicer dejal, da bi k odpravi nasprotovanja v kongresu lahko pomagala turška podpora švedskemu članstvu v Natu.
Erdogan je protokol o pristopu Švedske k Natu parlamentu uradno predložil že konec lanskega oktobra, parlamentarni odbor za zunanjo politiko pa ga je nato odobril decembra. Turški parlament ga je nato danes prepričljivo podprl z 287 glasovi za, 55 proti in štirimi vzdržanimi.
Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja 2022 spričo ruske agresije na Ukrajino. Članice zavezništva so obe državi v Nato uradno povabile na vrhu zavezništva junija istega leta v Madridu.
Finska se je zavezništvu priključila aprila lani, Švedska pa po turški potrditvi sedaj čaka le še na zeleno luč Madžarske. Ta je blokado pristopa utemeljila s švedsko kritiko stanja pravne države in svobode medijev na Madžarskem. Obenem pa se zdi, da Budimpešta deluje vzporedno z Ankaro, kot je v primeru Finske.
Madžarski premier Viktor Orban je danes švedskega kolega Ulfa Kristerssona povabil v Budimpešto na pogovore o vstopu Švedske v Nato. Švedski zunanji minister Tobias Billström je kasneje v odzivu na vabilo dejal, da Madžarska med vrhom Nata v Madridu za razliko od Turčije ni predstavila nobenih zadržkov in da zato v tem trenutku ne vidi razloga za pogajanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.