Tujina

Tvegajo življenja, da ukrajinskim upokojencem prinesejo pokojnine

Kijev, 08. 01. 2023 09.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ulice ukrajinskega Siverska v Donecku se vsakih nekaj minut stresejo. Na območju odmevajo bodisi ukrajinske bodisi ruske eksplozije. Enkrat na mesec v mesto pripelje mali rumeno-beli tovornjak ukrajinske pošte, ki upokojencem pripelje pokojnine, ki jim sredi kaosa vojne omogočajo preživetje. In jih opominjajo, da niso pozabljeni. Delavci pošte, ki jim prinesejo težko prigarane pokojnine, so še edina vez, ki jo imajo prebivalci obleganega ukrajinskega mesta s preostalim svetom.

Starejša ženica se previdno premika po ulici in ko zasliši eksplozijo, se rahlo zdrami, a to je ne odvrne od cilja. Pridruži se večji čakajoči skupini ostarelih, ki ob robu glavne ceste nestrpno pričakuje rumeno belo vozilo. Ceste na območju so prekrite z blatom in avtomobili se morajo izogibati kraterjem, napolnjenim z vodo, ki so jih v cesto zarezale eksplozije. Na koncu vrste stoji 72-letna Luboy Bilenko. Zre v prazno. "Na začetku nas je bilo strah. Zelo strah. Zdaj pa smo obstreljevanja navajeni. Sploh se več ne zmenimo zanj, " pripoveduje za CNN. In zakaj je sploh zapustila stanovanje? Kot pove, se je čakajoči skupini pridružila zato, da prevzame mesečno pokojnino, ki jim jo kljub vihranju izstrelkov vsak mesec še vedno dostavlja ukrajinska pošta. Znesek, ki ga prejme, zadostuje ravno za nakup nekaj hrane iz še zadnjih odprtih trgovin na tem območju. 

Ukrajinska pošta
Ukrajinska pošta FOTO: Shutterstock

Iz rumeno-belega vozila stopi Anna Fesenko. Medtem ko skupaj s kolegi preverja seznam prejemnikov in jim predaja pokojnino, se tu in tam nasmehne ostarelim prebivalcem mesta, ki je ostalo ujeto v vojno. Kot pove za CNN, poštarski poklic opravlja že 15 let in vsa ta leta precej rutinskega dela je niso pripravila na to, kar počne danes. "Nikoli si nisem predstavljala takšne nočne more." Preden se je pridružila mobilni enoti, ki raznaša pokojnine, je delala na pošti, a so boji okoli mesta postali tako intenzivni, da so se morali s kolegi evakuirati in zapreti poslovalnico. "Moje delo ni le raznašanje pokojnine. Moje delo je spomniti prebivalce Siverska, da niso pozabljeni. Smo edina povezava med njimi in ostalim svetom."

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

 

A kljub temu, da nekateri trdijo, da obstreljevanja več ne opazijo, ni vsak pripravljen tvegati in se odpraviti na ulice. Kot pripoveduje 63-letni Volodimir, si njegova žena ne upa iz stanovanja, čeprav živita le 20 minut stran od prevzemnega mesta. 73-letna Olha, ki je več mesecev preživela stisnjena v kleti z ostalimi prebivalci stavbe, pa pove, da je življenje v takšnem mestu 'neprijetno', a da je tu rojena, zato je pripravljena potrpeti takšne razmere: "To je moja domovina." Njene besede prekine eksplozija. "Nikamor ne bom odšla. Kar bo, pa bo." 

Deljenje pokojnin nadzira vodja vojaškega okrožja Siversk Oleksi Vorobiov, ki je živčen, ker se je toliko ljudi skupaj zbralo na prostem. Ruske sile so namreč blizu in zasedajo položaje, vidne s točke, kjer razdeljujejo pokojnine. Vorobiov poziva ljudi, naj se umaknejo zaradi lastne varnosti, a ga množica presliši. Kot je povedal, se trudijo izbrati pravi čas in kraj za razdeljevanje pokojnin, da bi se izognili temu, da postanejo ruska tarča. A kot poudari, je to vojna in nikoli ne veš, kaj se zgodi. Le uro pozneje, ko so še vedno razdeljevali denar, je izstrelek padel le ulico stran. A kot je za CNN potrdila Fesenkova, na srečo ni bil nihče poškodovan. A stroge postopke preverjanja so kaj hitro opustili in hitro razdelili preostale ovojnice s pokojninami ter se odpravili na 'varno'. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11