10°C

Ali je Uberjev poslovni model nevzdržen?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
AVTOR
Mirko Vorkapić /
KOMENTARJI
120
Ameriško podjetje Uber je spremenilo industrijo prevozov in vidno vplivalo na največje gospodarstvo na svetu. Vse skupaj se je začelo z aplikacijo, ki je omogočala deljenje stroškov prevoza, danes pa je projekt eksplodiral in postal globalna sila. Podjetje, ki se razširilo skoraj po vsem svetu, se hkrati sooča z vsakoletnimi izgubami v višini več milijard evrov, njegova rast pa se upočasnjuje. Je Uberjev poslovni model obsojen na propad? In kaj se bo zgodilo pri nas, kjer je hkrati jasno, da bo s sistemom taksi prevozov, kot ga imamo, težko zapeljati v prihodnost?

V zadnji četrtini 2020 so izgube podjetja Uber znašale 968 milijonov dolarjev (814 milijonov evro). Gre za izboljšanje glede na enako obdobje leto pred tem, ko je podjetje izgubilo 1,1 milijarde dolarjev (920 milijonov evrov). Skozi celotno lansko leto so izgube znašale 6,77 milijarde dolarjev (5,7 milijarde evrov), kar je sicer 20 odstotkov manj kot leta 2019, ko so izgube podjetja znašale kar 8,51 milijarde dolarjev (7,15 milijarde evrov).

Zakaj je torej podjetje, ki je doživelo neverjetno ekspanzijo, že dalj časa v rdečih številkah? Kot je za The New York Times pojasnil Mike Isaac (novinar, ki je za poročanje o Uberju prejel prestižno nagrado Gerald Loeb), Uber v svoji celi zgodovini ni bil podjetje, ki bi ustvarjalo dobiček, saj je izgubljal ogromne količine denarja s financiranjem poceni prevozov.

Podjetje Uber vsakoletno utrpi več milijard evrov izgube.
Podjetje Uber vsakoletno utrpi več milijard evrov izgube.FOTO: AP

Ideja, ki jo je imel nekdanji izvršni direktorTravis Kalanick, se ni toliko razlikovala od nekaterih drugih uspešnih poslovnih modelov. Poenostavljeno, pri Uberju si prizadevajo, da ob prihodu v neko mesto sprožijo masovno oglaševalsko kampanjo in poskušajo pridobiti čim več uporabnikov storitev, je pojasnil Isaac. To nato ponavljajo v drugih mestih. Njihov cilj je v doglednem času začeti ustvarjati dobiček, seveda ob predpostavki, da konkurence ni (več).

Kalanickov načrt je bil, da Uber postane del življenja prebivalcev v mestu, nato pa bi počasi začeli dvigovati cene prevoza, kar bi naposled ustvarilo profitabilnost projekta. "V načrtu je bilo torej porabiti denar, da bi se ljudje zasvojili z Uberjem in ga vključili v svoj vsakdan. Temu bi nato sledil dobiček." Gre torej za politiko "zapravi denar, da boš ustvaril denar". Uber sicer ni prvo podjetje, ki je na trg vstopilo s takšno strategijo. Na podoben način sta se denimo uveljavila Facebook in Amazon.

Uberjeva ideja je pritegnila tudi številne investicije, ki so podjetju omogočile velika zapravljanja. Tako je v družbo iz San Francisca skoraj milijardo evrov investiral Google, javni savdski sklad pa celo tri milijarde evrov. Kaj torej počne ponudnik prevoznih storitev, da masivne količine denarja izginejo? Podjetje s subvencioniranjem vzdržuje nizke cene prevozov, ki so navadno manjše od stroškov. Z dumpingom cen Uber nato iz mesta prežene konkurenco, ob tem pa na dnevni bazi izgublja milijone, je pojasnil Isaac.

Ob vsem tem pa niso bili prikrajšani niti investitorji, ki so v začetku vložili velike vsote v poslovni model. Ob prvi javni prodaji delnic podjetja so prvotni investitorji prišli do velikih zaslužkov, medtem ko so prvi kupci delnic – ob padcu vrednosti, ki je sledil – veliko izgubili.

Uberju prav tako ni uspelo povsem odpraviti konkurence, predvsem po zaslugi negativne oglaševalske kampanje, ki je omejila rast uporabnikov platforme ter znova oživila nekatere Uberjeve konkurente, kot je denimo Lyft. Poslovni analitiki ocenjujejo, da je obstoječi poslovni model podjetja ob nadaljevanju velikih izgub dolgoročno nevzdržen, četudi se je Uber lotil prestrukturiranja podjetja z manjšanjem stroškov.

Slovenski taksisti napovedujejo kazensko ovadbo proti ministru Vrtovcu.
Slovenski taksisti napovedujejo kazensko ovadbo proti ministru Vrtovcu.FOTO: Posnetek zaslona

"Uber je simbol najbolj surovega izkoriščanja in nelojalne konkurence"

Prihod Uberja v Slovenijo razburja že dalj časa, javnost pa je razdeljena, čeprav glede na javnomnenjske raziskave večina prihod Uberja podpira. Zagovorniki se sklicujejo na nižje cene prevozov in zeleno prihodnost, nasprotniki, ki imajo podporo tudi v delu politike, pa opozarjajo na uničenje nacionalnih taksi prevoznikov. In prav taksisti so zaradi prihoda ameriške platforme celo napovedali kazensko ovadbo zoper ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca

PREBERI ŠE
Taksisti zaradi prihoda Uberja napovedujejo kazensko ovadbo zoper ministra Vrtovca

Danes je več sindikalnih predstavnikov izrazilo nasprotovanje predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša zakonsko podlago za delovanje platform, kot je Uber. Poudarili so, da takšne platforme pogosto temeljijo na kršenju delovnopravne zakonodaje, saj vozniki nimajo urejenega statusa zaposlenih. Navsezadnje, tudi obstoječi sistem taksi prevozov pri nas je zelo slabo delujoč, ljudem povzroča številne preglavice prav tako pa neprijazen za taksiste same, saj jih "ohlapne" oblike zaposlitve držijo na robu negotovosti.

Ostri do platforme so tudi v stranki Levica, ki opozarja na vidik izkoriščanja in prekerizacije delavcev. "Gre za model, ki stopnjuje outsourcing. Tako so v domeni zunanjega izvajanja pogosto delavci, oprema in celo stroški vzdrževanja. Uber nima lastnih vozil in nima zaposlenih voznikov. Ima zgolj nadzor nad digitalno platformo, prek katere si z dumpinškimi cenami povsod po svetu poskuša zagotoviti monopol na trgu izvajanja taksi prevozov. To dosega s prenašanjem stroškov zagotavljanja storitev (nakup avtomobila, zavarovanje, gorivo, čiščenje, vzdrževanje itd.) na delavce, z zniževanjem njihovih dohodkov in z zviševanjem produktivnosti z vsiljevanjem časovnih omejitev in nadzora. Voznik Uberja mora na primer v določenem času pobrati več kot enega potnika, če noče biti izključen iz aplikacije," opozarjajo v stranki.

Levica prav tako izpostavlja, da taksisti že danes niso deležni najosnovnejših delavskih pravic."Pravice do bolniške ali dopusta pa v praksi skorajda ne poznajo. Namesto da bi ministrstvo pod vodstvom Jerneja Vrtovca poskrbelo za izboljšanje slabega položaja voznikov taksistov, počne ravno obratno. S prilagajanjem zakonodaje in postavljanjem Uberjevega lobista za predsednika vladnega sveta za digitalizacijo se tlakuje pot za opustošenje v panogi prevozov."

PREBERI ŠE
Na čelu vladnega strateškega sveta za digitalizacijo Uberjev lobist

 Uber vidijo kot simbol najbolj surovega izkoriščanja in nelojalne konkurence, ki ni prinesel pričakovanega napredka, zato se zavzemajo, da se vse posebne določbe za Uber črtajo iz vladnega predloga zakona ter da se Uberju v Sloveniji omogoči opravljanje taksi prevozov pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale taksi prevoznike.  

Uber se je sicer moral umakniti iz več evropskih mest. Med drugim iz Frankfurta, Barcelone, Budimpešte in Sofije. Uber je nehal izvajati tudi storitve na Danskem, kjer je država zaostrila regulacijo.

Koronavirus pasica nova