Prihod rdečih protestnikov v povsem modri Washington je hitro prinesel protiproteste, na katerih so prebivalci prestolnice zahtevali, naj se Trumpova volilna baza vrne na podeželje. Zvečer so se sprevrgli v spopade, znak več, kako globoka je ideološka razpoka med dvema Amerikama in kako težaven bo proces celjenja te politične rane. Zdravljenje se ne bo niti začelo, dokler bo odhajajoči predsednik podpihoval jezo in nejevoljo. Zaprt v Beli hiši strelja rafale tvitov o volilni prevari, pri čemer redno dobivajo moder klicaj z opozorilom, da so njegove trditve na trhlih nogah. V nedeljo se mu je zareklo, da zmagal demokrat Joe Biden, kar je v noči na ponedeljek popravil z velikimi tiskanimi črkami "JAZ SEM ZMAGAL NA VOLITVAH!"
Trump je bil vedno manjšinski predsednik, saj je že pred štirimi leti zbral skoraj tri milijone manj glasov od takratne poraženke. Tako je tudi vladal, torej kot predsednik svoje volilne baze, ne kot predsednik države. Nikoli ni niti skušal nagovoriti večine, ki je po prvem šoku nemudoma zdrsnila v upor. Znameniti marš rožnatih čepic dan po njegovi prisegi je v Washingtonu in po vsem svetu zbral okoli pet milijonov žensk in drugih udeležencev, ki so protestirali proti šovinizmu republikanca. Letos je praktično ponovil vajo iz 2016, znova stavil predvsem na veliko udeležbo svoje volilne baze ter ob precejšnji nejeveri na ameriški levici zbral največ glasov v zgodovini republikanske stranke, krepko čez 73 milijonov. Ob takšni podpori ni čudno, da politični veljaki na desnici večinoma še naprej tiščijo glave v pesek in ali pritrjujejo njegovim trditvam o volilni prevari ali pa še raje molčijo in čakajo, da se vihar razpiha.
Prestar in bolan za 2024?
Ta divja že presenetljivo dolgo, kljub temu da so med "šokantne dokaze" o domnevnih nepravilnostih v Michiganu denimo uvrstili izjave republikanskih opazovalcev o "hrupu" in "hudobnih pogledih". Kljub takšnim rahlo trapastim ugovorom in že izgubljenim tožbam so Trumpovi podporniki skušali najti pot mimo rezultatov volitev. Volivci tehnično gledano namreč niso izvolili predsednika, pač pa elektorje posamezne stranke v vsaki zvezni državi, ti pa bodo 14. decembra dejansko izglasovali predsednika in podpredsednika. Drugi člen ameriške ustave zvezne države pooblašča, da določijo sistem za izbiro elektorjev, v vseh je to rezultat glasovanj. Toda nekateri vidni republikanci trdijo, da lahko lokalni parlamenti glasovanja zaradi "goljufij" razglasijo za sporna ter nato sami določijo elektorje, ki bi podprl Trumpa. A so se vsaj republikanski predstavniki na lokalni ravni uprli in zavrnili tovrstne pritiske.
Čeprav se zdi težko verjetno, da bi ZDA padle na takšno raven bantustanskega mešetarjenja, pa že previdno stopicanje republikancev okoli njihovega poraženega voditelja kaže, kako Trump stranko še vedno drži v pesti. Sobotni protesti so samo še zvišali ceno njegovega političnega kapitala. Vprašanje je, kako ga bo unovčil. Sedanji predsednik se Bele hiše oklepa tudi zaradi napovedi, da ga po izgubi imunitete čakajo sodni procesi, zaradi katerih bi lahko končal za zapahi. Prav tako je precej napovedi, da je njegov finančni imperij na precej trhlih nogah in bi se lahko ob izterjavi zapadlih dolgov in morebitnih kazni zaradi davčnih utaj nevarno zamajal. Trump po besedah Maggie Haberman iz New York Timesa nima jasne strategije, pač pa le skuša ohranjati medijsko pozornost in prek nje podporo svojih volivcev. V to kategorijo naj bi sodile tudi napovedi, da bo nemudoma napovedal predsedniško kandidaturo za volitve 2024, če (oziroma ko) bo Biden potrjen za predsednika.
Tehnično to seveda lahko naredi, saj zakonodaja omejuje le število mandatov (največ dva), nikjer pa ne določa, da morata biti zaporedna. Vendar pa predsednikova nečakinja Mary Trump trdi, da tega ne bo naredil, saj "se nikoli ne bo postavil v položaj, v katerem lahko še enkrat tako izgubi". Poleg tega bo po njenih besedah čez štiri leta njegovo zdravje že močno načeto. "Donald je živi zelo nezdravo, ima obupno prehrano, ne telovadi, ima psihološko motnjo, ki je ne zdravijo, zato si ne predstavljam, da bi bil sploh zmožen česa takega," meni nečakinja, ki je tudi sicer zelo kritična do brata svojega pokojnega očeta Freda Trumpa mlajšega.
Vrnitev v medije
V zraku so tudi ugibanja, ali bo s premožnimi zavezniki ustanovil nov, še bolj konservativni medij, saj ne more preboleti "izdaje" televizije Fox News, ki je prva med vsemi razglasila, da je Biden zmagal v Arizoni. Fox News ima namreč ločen novinarski del od večernih voditeljev, ki delujejo kot medijski izrastek sedanje Bele hiše. Po poročanju časnika Axios naj ne bi razmišljal o kabelski televiziji, saj je to zelo drag projekt, pač pa o digitalnem medijskem kanalu, v sklopu katerega bi prenosi potekali prek spleta, pristaši MAGA pa bi zanj plačevali mesečno naročnino. Pri tem bi za nagovarjanje bodočih naročnikov izrabil obsežne sezname elektronskih naslovov in telefonskih številk, ki so jih zbrali v kampanjah. Morda bo moči združil z obstoječimi mediji, kot sta OANN in Newsmax. Obe obrobni televiziji brez zadržkov podpirata predsednika, ta pa ju ob zameri do Foxa vztrajno promovira.
Gledanost Newsmaxa, ki neutrudno objavlja vse obtožbe o domnevnih volilnih goljufijah in spremljajoče teorije zarot, je strmo narasla in prvič presegla milijon gledalcev v večernih urah (Fox News je imel v istem časovnem pasu dobra dva milijona gledalcev). To je toliko bolj osupljivo, ker je bila njihova povprečna gledanost pred volitvami okoli 65.000 gledalcev. Konservativni časnik Wall Street Journal je včeraj poročal, da naj bi skupina vlagateljev, povezanih s Trumpom, skušala odkupiti Newsmax, vendar je direktor mreže Christopher Ruddy prav tako v nedeljo zvečer za časnik Variety zatrdil, da ne bodo postali "Trump TV". Jasno je, da bodo brez privlaka nekdanjega zvezdnika resničnostne televizije hitro zdrsnili nazaj na komaj vidno medijsko obrobje.
KOMENTARJI (266)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.