Ugrabitev ukrajinskih otrok: 35.000 pogrešanih

Ko je Rusija septembra 2022 okupirala ukrajinsko mesto Herson, je Natalia, mati dveh sinov, pristala, da gresta v "otroški tabor" v Anapi, ruskem obmorskem mestu. Obljubljeno je bilo 21-dnevno brezplačno bivanje. A ko so ukrajinske sile kasneje osvobodile Herson, so njeni sinovi ostali ujeti na drugi strani fronte – in brez dovoljenja za vrnitev.

Z muko je pridobila dokumente, nato pa se čez šest dni nevarnega potovanja in številne ruske kontrolne točke prebila do svojih otrok  šele februarja 2023. "Moja otroka sta vse, kar imam," je rekla.

Več otrok, ki so jih uspeli rešiti, je pričalo o vojaškem usposabljanju, prepovedi uporabe ukrajinskega jezika in ideološkem pritisku. Morali so peti rusko himno, risati rusko zastavo in so bili kaznovani, če so govorili ukrajinsko.

Predsednica Ukrajinske mreže za pravice otrok Daria Kasjanova je dejala, da je, če otrok pristane v ruski sirotišnici, "skoraj nemogoče, da bi se vrnil". 

Po njenem mnenju ni dovolj volje z ruske strani za iskanje in vrnitev otrok, medtem ko ukrajinske oblasti z obupom iščejo načine, da bi jih identificirale in repatriirale. Doslej je bilo po podatkih ukrajinske organizacije Bring Kids Back vrnjenih le 1366 otrok.

Vodja Laboratorija za humanitarne raziskave na Yaleu Nathaniel Raymond je rekel, da gre za največjo ugrabitev otrok v vojni po drugi svetovni vojni. Primerja jo z nacistično prakso germanizacije poljskih otrok.

"Odvzem otroka iz ene etnične ali narodne skupine in vključitev v drugo je vojni zločin," je poudaril Raymond. Enako meni Mednarodno kazensko sodišče, ki je marca 2023 izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove komisarke za otrokove pravice Marije Lvove-Belove.

Po mnenju Raymondove ekipe je ruski načrt najprej ciljal na "rusifikacijo" Ukrajine. Ko pa vojna ni šla po načrtih, so ugrabljeni otroci postali pogajalsko sredstvo. Rusija po mnenju raziskovalcev izkorišča vprašanje otrok v mirovnih pogajanjih, kjer Ukrajina njihovo vrnitev postavlja kot osnovni pogoj.

"Razpravljamo o ozemljih – a naši otroci so naša ozemlja. Kako se jih lahko odpovemo," se je vprašala aktivistka pri ukrajinski dobrodelni organizaciji Helping to Leave Ksenija.

ZDA so februarja 2025 ukinile financiranje projekta Yale Conflict Observatory, ki je ključni vir analiz ugrabljenih otrok. Projekt naj bi se zaprl 1. julija, raziskave pa bodo prenesene na ukrajinske organizacije in Europol.

Zapiranje tega projekta bi lahko oslabilo mednarodni nadzor in dokumentacijo vojnega zločina, ki še vedno traja.