Ukradeni čilski otroci: Američan po 42 letih našel družino

"Živel sem 42 let svojega življenja, ne da bi vedel, da so me ukradli, ne da bi vedel, kaj se je dogajalo v Čilu v 70. in 80. letih. Samo želim, da ljudje vedo, da obstajajo družine, ki jih je še vedno mogoče združiti," je za CNN povedal Sott Lieberman.

Med diktaturo generala Augusta Pinocheta (1973–1990), ki so ga na oblast z orkestriranjem državnega udara 11. septembra 1973 spravile ZDA, je bilo veliko dojenčkov predanih agencijam za posvojitev. Otroci iz bogatejših družin so bili posvojeni po karseda legalni poti, medtem ko so otroci iz revnih družin preprosto izginjali brez sledi. Tako se je verjetno zgodilo tudi z Liebermanom.

V zadnjem desetletju je CNN dokumentiral več primerov čilskih dojenčkov, ki so bili ukradeni ob rojstvu. Oblasti v državi trdijo, da so duhovniki, redovnice, zdravniki, medicinske sestre in drugi sodelovali pri nezakonitih posvojitvah, glavni motiv pa je bil dobiček. Čilski uradniki pravijo, da bi lahko šlo za več tisoč ukradenih otrok. Preiskava naj bi sicer v zadnjih letih izgubila zalet, številni, ki so pri posvojitvah sodelovali, so umrli, prav tako mnoge klinike in bolnišnice, kjer so zadrževali ukradene otroke, ne obstajajo več.

Ko je Lieberman pred nekaj meseci izvedel za škandal, se je začel spraševati, ali se je enako zgodilo tudi njemu. Liebermanova zgodba se začne konec leta 1979 v mestu Cañete, ki se nahaja v južni čilski regiji Biobío. Njegova mati Rosa Ester Mardones, takrat stara 23 let, je izvedela, da je noseča. Ker je bila neporočena in v težkem finančnem položaju, je po besedah njene hčerke Jenny Escalona Mardones, ki je dve leti starejša od Liebermana, poiskala pomoč. Ecalona je za CNN povedala, da so katoliške nune obiskale njeno mamo in ji ponudile službo v Santiagu, glavnem mestu, kjer bi "opravljala gospodinjska dela v hiši, ki pripada zdravniku".

V Santiagu ji je pomagala tudi socialna delavka, ki se je po besedah Escalone zdela še posebej zainteresirana za Mardonesov primer. Med nosečnostjo je socialna delavka njeno mamo prisilila v podpis več dokumentov, ki jih mlada ženska s podeželja ni povsem razumela. Otrok se je rodil 21. avgusta 1980 v Santiagu Clinica Providencia. Bil je zdrav, vendar ga je Rosa Ester Mardones po porodu komaj videla. Socialna delavka je prevzela skrbništvo in otroka odpeljala, še preden je njegova mati zapustila bolnišnico, je dejal Escalona. Ko je Mardones poiskala socialno delavko, da bi povprašala o otroku, so ji grozili. "Ne hodi več sem iskat otroka, kajti če boš, bom poklicala policijo in aretirali te bodo," naj bi Escalona povedala njeni materi. "Vaš sin je zdaj na Nizozemskem ali Švedskem. Je v drugi državi. Ste revna, samska ženska in niste sposobni vzgajati še enega otroka. Vseeno ste podpisali, da se odrekate svojih starševskih pravic."

Otrok je bil res v drugi državi, vendar ne v Evropi. Ameriški par ga je posvojil in uredil vso dokumentacijo, da je otroka lahko zakonito odpeljal v ZDA. Tam je Scott Lieberman tudi odrasel. V intervjuju za CNN je Lieberman dejal, da njegovi posvojitelji nikoli niso sumili, da so posvojili dečka, ki je bil ukraden biološki materi.

S pomočjo Nos Buscamos, čilske neprofitne organizacije, ki želi znova združiti otroke z njihovimi biološkimi starši, je ugotovil, da ima polsestro. CNN-u je pokazal svoj čilski rojstni list in rojstni list ter dokumente o ameriški posvojitvi.

11. aprila je odletel v Čile, da bi se srečal s svojo biološko družino. Njegova mati je umrla zaradi kostnega raka leta 2015, v starosti 58 let. Nikoli ni vedela, da je njenega sina posvojila ameriška družina in da se bo njen sin vrnil. Lieberman verjame, da je imel srečo. "Moja mati je vedela, da obstajam. Obstajajo pa tudi druge matere, ki so jim povedali, da so njihovi otroci mrtvorojeni. Ne vedo, da bi lahko bil njihov otrok še vedno živ v drugi državi," je povedal.