Pot v EU: najbolje kaže Črni gori in Albaniji, Vučić: Ukrepali bomo

"Priložnosti za povečanje unije ne pridejo pogosto, vendar pa je trenutno okno priložnosti odprto in moramo ga izkoristiti. Obenem ne bomo delali bližnjic. Pridružitev uniji ostaja pravičen in zahteven proces, ki temelji na dosežkih. Pridružitev novih držav Evropski uniji do leta 2030 je uresničljiv cilj," je povedala Kallasova.

Pristojna evropska komisarka Marta Kos se je ob objavi svojega prvega svežnja širitvenih poročil strinjala, da je uspešna širitev unije v prihodnjih letih izvedljiva.

Najbolje kaže Črni gori, ki želi pristopna pogajanja zaključiti do konca prihodnjega leta, in Albaniji, ki želi to storiti do konca leta 2027. Komisija v širitvenem svežnju ugotavlja, da lahko to obema državama kandidatkama uspe, če bosta ohranili hitrost sprejemanja potrebnih reform.

Kos je ob tem poudarila, da po zaključku pogajanj sledi še ratifikacija pristopne pogodbe, kar običajno traja od enega do dveh let. Šele nato država postane članica EU.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu na kritike evropske komisarke za širitev Kosove obljubil ukrepanje glede protievropske retorike, ne pa tudi glede polarizacije v družbi. Premierja Albanije in Črne gore sta ob pohvalah Kosove zagotovila nadaljnje napredovanje proti EU.

Vučić je danes v Bruslju na vrhu o širitvi EU izjavil, da državljani Srbije še vedno verjamejo, da je evropska pot najboljša prihodnost za državo. Obenem je poudaril, da Srbija zadnja tri leta in pol kljub temu ni odprla niti enega poglavja.

Na vprašanje, ali je napredek Srbije mogoč brez njene zunanjepolitične uskladitve z evropsko, je odgovoril, da bodo v EU pred Srbijo Ukrajina, Črna gora in mnogi drugi, Srbija pa bi bila pred njimi, če bi priznala Kosovo in uvedla sankcije proti Rusiji. "Za to se nismo odločili. V politiki izbiraš, ne moreš dobiti vsega pozitivnega in lepega. Branimo državo, ustavo, ozemeljsko celovitost," je dejal.

Vučić je po poročanju portala Euronews komentiral tudi kritiko na račun Srbije zaradi polarizacije v družbi in širjenja protievropske retorike.

Po njegovem prepričanju je polarizacija dokaz demokracije, države brez globoke politične polarizacije pa da tudi ne pozna. "Ne govorim le o EU. To se dogaja po vsem svetu zaradi družbenih omrežij," je izjavil.

Obljubil pa je ukrepanje glede protievropske retorike, ki v Srbiji narašča in je tudi po besedah Vučića zelo prisotna. "Verjamem, da moramo kot vlada in predsednik spremeniti svoj diskurz," je izjavil in dodal, da se tudi sam mora bolj osredotočiti na proevropsko retoriko.

Širitveno poročilo kot pozitivna primera izpostavlja Črno goro in Albanijo, kar sta danes pozdravila voditelja obeh držav.

Črnogorski premier Milojko Spajić je na družbenem omrežju X sporočil, da poročilo potrjuje, da Črna gora napreduje z velikimi koraki. Obenem je dodal, da vstop v EU leta 2028 ni politična obljuba, temveč realnost, ki hitro prihaja. "Črna gora dela, Evropa to vidi," je dodal.

Albanski premier Edi Rama pa je na družbenem omrežju Facebook sporočil, da se ne bodo ustavili. "Da, Albanija je dosegla nevideni napredek in ne bomo se ustavili, dokler ne bomo kot enakovredno sedeli za mizo evropske družine," je še zapisal.

Glede drugih zahodnobalkanskih držav - Severne Makedonije, BiH in Kosova - je Kosova danes medtem povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso naredile bistvenega napredka na poti v unijo.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je po poročanju Euronewsa v odzivu izpostavil, da država po 20 letih statusa kandidatke še čaka na odprtje prvega poglavja, državljani pa da se sprašujejo, zakaj morajo znova spreminjati ustavo.

Severna Makedonija je pristopna pogajanja za vstop v EU uradno začela julija 2022, vendar še vedno čaka na začetek vsebinskih pogovorov. V ustavo namreč še ni vpisala bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Bolgarije za podporo odprtju prvega sklopa v pogajanjih s Skopjem. Pred tem je morala Severna Makedonija zaradi nasprotovanja Grčije spremeniti tudi ime države.

Glede drugih zahodnobalkanskih držav - Severne Makedonije, BiH in Kosova - je medtem povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso naredile bistvenega napredka na poti v unijo. Kot je dejala, ima BiH, ki še čaka na uradni začetek pristopnih pogajanj, po nedavnih spremembah v institucijah Republike Srbske priložnost, da naredi napredek. Ključno je, da sprejme pravosodno reformo in imenuje glavnega pogajalca, je pojasnila.

Severno Makedonijo je komisarka pozvala k dopolnitvi ustave, v katero mora vpisati bolgarsko manjšino, da bo lahko nadaljevala pristopni proces. Skopje je sicer pogajanja uradno začelo leta 2022 skupaj s Tirano, a za razliko od slednje še čaka na začetek vsebinske faze oziroma odprtje prvega sklopa.

Zastoj Kosova - ta edina od držav Zahodnega Balkana sploh še nima statusa kandidatke za članstvo - na poti v EU je komisarka medtem pripisala notranjepolitični krizi po parlamentarnih volitvah. Bruselj Prištino poziva k vzpostavitvi medstrankarskega sodelovanja, prednost pa mora dati reformam, predvsem na področju vladavine prava in svobode izražanja.

Kallas in Kos sta ob predstavitvi širitvenega svežnja poudarili, da se mora na vstop novih članic pripraviti tudi unija. Na komisiji tako pripravljajo oceno vpliva širitve na različne politike EU. Ugotovitve bi morali po prvotnih načrtih predstaviti danes, a jih bodo po besedah komisarke v naslednjih tednih.

Na podlagi teh ugotovitev bodo opravili tudi razpravo o tem, kako zagotoviti, da bodo nove članice tudi po pridružitvi unije spoštovale reforme, sprejete v okviru pristopnega procesa. To bi lahko po besedah Kos zagotovili z različnimi varovalnimi mehanizmi v okviru pristopnih pogodb, kot je prehodno obdobje.

Kaj pa Srbija? V zadnjem letu se je tam po besedah Kosove izvajanje reform, potrebnih za pridružitev Evropski uniji, bistveno upočasnilo.

Medtem sta Ukrajina in Moldavija po navedbah komisije že izpolnili pogoje za odprtje pogajalskega sklopa o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, sklopa o notranjem trgu in sklopa o zunanjih odnosih. V Bruslju pričakujejo, da bosta do konca leta izpolnili tudi pogoje za odprtje preostalih treh od skupno šestih sklopov, v katere je razdeljen pravni okvir unije.

"Komisija bo nadaljevala svoje delo, da bi Svetu EU omogočila odprtje vseh sklopov v novembru," je v predstavitvi svežnja širitvenih poročil v Evropskem parlamentu povedala komisarka Kosova.

Izrazila je upanje, da se bo to tudi zgodilo, saj je širitev proces, ki temelji na dosežkih držav kandidatk za članstvo. Širitveni poročili za Ukrajino in Moldavijo po njenih besedah kažeta, da ti državi opravljata svojo nalogo, tako da jo mora tudi unija.

Kijev in Kišinjov sta za članstvo v uniji zaprosila kmalu po začetku ruske agresije v Ukrajini pred približno tremi leti in pol. Ukrajina in Moldavija sta junija 2022 prejeli status kandidatk za članstvo. Pristopna pogajanja sta uradno začeli junija lani, vendar pa še vedno - predvsem zaradi blokade Budimpešte - čakata za začetek njihove vsebinske faze oziroma odprtje prvega sklopa pogajalskih poglavij.