Tujina

Ukrajina trdi, da je pri Krimu uničila rusko vojaško ladjo

Kijev, 14. 02. 2024 10.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ukrajinska vojska je sporočila, da je ob južni obali polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, v napadu z droni uničila rusko vojaško ladjo. Moskva teh navedb za zdaj ne komentira. V ruskih napadih v bližini Donecka na vzhodu Ukrajine so umrli najmanj trije ljudje, med njimi otrok, še 12 jih je bilo poškodovanih. V Odesi pa jim je uspelo prestreči rusko vodeno raketo.

Kot je na družbenem omrežju Telegram sporočil generalštab ukrajinske vojske, so ukrajinske oborožene sile ob pomoči enot vojaške obveščevalne službe uničile rusko desantno ladjo Cezar Kunikov.

Ukrajinski novičarski portal Ukrajinska pravda, ki se sklicuje na anonimen vir iz vojaške obveščevalne službe HUR, poroča, da so rusko črnomorsko floto napadli z brezpilotnimi letali. Po poročanju portala  je bila ruska ladja v napadu tako močno poškodovana, da je potonila.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Rusko obrambno ministrstvo navedb o uničenju ladje za zdaj ni komentiralo. Je pa sporočilo, da je nad Črnim morjem sestrelilo šest ukrajinskih dronov. Še dva naj bi prestregli nad rusko pokrajino Belgorod, enega pa nad Voronežem. 

Ruska vojaška ladja Cezar Kunikov, fotografirana leta 2015, ko je plula skozi Dardanele.
Ruska vojaška ladja Cezar Kunikov, fotografirana leta 2015, ko je plula skozi Dardanele. FOTO: AP

Po podatkih na spletni strani ruske črnomorske flote je desantna ladja Cezar Kunikov dolga 112,5 in široka 15 metrov. Poimenovali so jo po sovjetskem heroju iz druge svetovne vojne.

Ukrajina je v skoraj dveh letih, odkar traja ruska invazija, z raketami in droni potopila ali močno poškodovala več ruskih vojaških ladij. Rusko črnomorsko ladjevje je zdaj večinoma izrinjeno z zahodnega dela Črnega morja.

V ruskih napadih na vzhodu Ukrajine več mrtvih

V ruskih napadih v bližini mesta Doneck na vzhodu Ukrajine so umrli najmanj trije ljudje, med njimi otrok, še 12 jih je bilo poškodovanih, so danes sporočile lokalne oblasti. V napadu so bili zadeti stanovanjski bloki v kraju Selidove približno 20 kilometrov od frontne linije. 

Guverner Donecke oblasti Vadim Filačkin je sporočil, da se je prvi napad zgodil okoli 23.30, drugi pa danes ob enih po krajevnem času. Ob tem oblasti niso podale podrobnosti glede vrste napada. 

Iz obmorskega mesta Odesa pa poročajo o ruski vodeni raketi, ki so jo v torek popoldne sicer prestregli, a so razbitine poškodovale dve stavbi.

V vojni v Ukrajini poškodovanih več kot 340 kulturnih spomenikov 

Poškodovana katedrala Spremenjenja v Odesi
Poškodovana katedrala Spremenjenja v Odesi FOTO: AP

 

Od začetka vojne v Ukrajini je bilo po podatkih Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v tej vzhodnoevropski državi poškodovanih 341 kulturnih spomenikov.

Med najbolj poškodovanimi stavbami je katedrala Spremenjenja v zgodovinskem središču Odese, ki je na seznamu svetovne dediščine, je sporočil Unesco. Katedrala je bila porušena leta 1936, v času voditelja Sovjetske zveze Josipa Stalina. Med letoma 2000 in 2002 so jo obnovili skladno s prvotno podobo.

Po navedbah Unesca škode na 341 spomenikih ni mogoče oceniti, skupna škoda na kulturnih in turističnih objektih od ruskega napada na Ukrajino 24. februarja 2022 pa je ocenjena na približno 3,42 milijarde evrov.

Estonija svari pred dolgoročnim konfliktom z Rusijo

Estonska obveščevalna služba je v torek posvarila, da se Rusija pripravlja na dolgotrajen konflikt z Zahodom, na kar nakazuje tudi ruska vojaška reforma. Reforma odraža zamisli ruskega vodstva glede sredstev, potrebnih za vojno v Ukrajini in konfrontacijo z Zahodom, je razvidno iz letnega poročila obveščevalne službe.

"Predvidevamo lahko, da se bo Nato v naslednjem desetletju spopadel z množično vojsko sovjetskega tipa, ki sicer tehnološko zaostaja za zavezniki, vendar zaradi svoje velikosti, ognjene moči in rezerv predstavlja veliko grožnjo," je v poročilu zapisal vodja obveščevalne službe Kaupo Rosin. Ocenjujejo še, da bi morale biti vojske in obrambna industrija zaveznic Nata bistveno bolj pripravljene in opremljene, kot so, da bi se ubranile pred morebitnim konvencionalnim napadom takšne vojske.

Glede na poročilo namerava Rusija v prihodnjih letih okrepiti število oboroženih sil ob meji z baltiškimi državami in Finsko. Cilj Rusije naj bi bil doseči vojaško prevlado na območju Baltskega morja. Vendar pa je po mnenju Rosina verjetnost neposrednega napada na Estonijo v letošnjem letu majhna.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je konec leta 2022 napovedal reformo ruske vojske, ki med drugim predvideva okrepitev števila enot. Prenovo naj bi končali med letoma 2023 in 2026.