Napad naj bi bil del pričakovane protiofenzive, ki jo je začel Kijev, da bi ponovno zavzel jug države, in sledi tednom ukrajinskih napadov, katerih cilj je bil odrezati ruske sile od glavnih oskrbovalnih poti. Herson je namreč postal prvo večje ukrajinsko mesto, ki je padlo v ruske roke, potem ko so ruske čete v prvih dneh vojne napredovale v mesto s polotoka Krim. V spopadih naj bi bilo uničene veliko ruske opreme, okoli 80 ruskih vojakov pa naj bi bilo ubitih.
Ukrajinska operativna skupina Kakhovka je sporočila, da je ruski polk zapustil svoje položaje v regiji Herson. Ruski padalci, ki so zagotavljali podporo, naj bi pobegnili z bojišča. Oleksij Arestovič, svetovalec vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega, je kasneje dejal, da so ukrajinske oborožene sile "na več mestih prebile fronto".
Ruska vojska pa ravno obratno trdi, da so ukrajinske enote med neuspešnim poskusom napada na Herson utrpele "velike izgube".
Medtem so očividci poročali, da so slišali nove eksplozije v mestih Herson in Nova Kakhovka, približno 55 km severovzhodno od prestolnice. Ključni prehodi čez reko Dnipro na obeh lokacijah so bili v zadnjih tednih večkrat tarča ukrajinske vojske. Kijevske oblasti trdijo, da so uporabile raketne sisteme Himars, ki so jih dobavile ZDA, da so uničile tri mostove, ki prečkajo reko Dnipro. Uničili naj bi tudi mostove, ki so jih postavili Rusi. Te mostove so Rusi nujno potrebovali, saj so omogočali oskrbo njihovih enot.
Napad Ukrajine na Herson je bil pričakovan. Mesto Herson je namreč pod okupacijo Rusije skoraj od začetka vojne in je eno največjih ukrajinskih mest v ruskih rokah. Ruska agencija Tass medtem poroča, da je vodstvo regije Herson začelo s pripravami za izvedbo referenduma o formalni pridružitvi Rusiji, kar Američani označujejo za nezakonito priključitev delov okupirane južne Ukrajine Rusiji.
Priča smo torej lahko nenehnim obtoževanjem z obeh strani. V zadnjih tednih sta tako Ukrajina kot Rusija druga drugo obtoževali obstreljevanja največje evropske jedrske elektrarne, ki jo je Rusija zavzela v začetku marca. Moskva je obdržala ukrajinsko osebje za upravljanje postaje. Prejšnji teden je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da se je svet komajda izognil radiacijski nesreči v elektrarni, in za to okrivil dejanja Moskve. Ameriška vlada je pozvala k popolni zaustavitvi jedrske elektrarne Zaporožje, saj se spopadi tam zaostrujejo, v prihodnjih dneh pa naj bi mednarodni strokovnjaki opravili inšpekcijski obisk.
Obrambni ministri podprli pripravo misije EU za urjenje ukrajinskih vojakov
Obrambni ministri držav članic EU so se danes na neformalnem zasedanju v Pragi strinjali, da se sproži potrebne priprave za vzpostavitev misije EU za urjenje ukrajinske vojske, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. "Soglasno smo se strinjali, da EU ostaja enotna v podpori Ukrajini. Članice ostajajo pripravljene pomagati, dokler bo treba in kolikor bo treba," je po zasedanju obrambnih ministrov povedal Borrell.
Ob tem je poudaril, da ne gre zgolj za vojaško opremo, ampak tudi vodenje vojne, urjenje vojakov in vojaške strukture. Pojasnil je, da države članice že urijo ukrajinske vojake, a je treba zagotoviti večjo usklajenost teh naporov. "Vse članice se strinjajo, da se sproži potrebne priprave za vzpostavitev vojaške podporne misije za Ukrajino," je dejal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko.
Dodal je, da ne gre za odločitev, saj je bilo današnje zasedanje neformalne narave. Vendar pa so ministri podprli začetek priprav, da bi določili pravni in operativni vidik misije. Na podlagi tega bi lahko pripravili koncept kriznega upravljanja, ki pa bi omogočil dokončno odločitev o vzpostavitvi misije urjenja, je povedal Borrell. Zavzel se je za hitro in ambiciozno delovanje pri tem.
Z vojno v Ukrajini je povezana tudi razprava o skupnih nakupih orožja
Ukrajinski minister za obrambo Oleksij Reznikov, ki je sodeloval prek videopovezave, je na srečanju po Borrellovih besedah predstavil seznam aktivnosti urjenja na različnih ravneh na kratki, srednji in dolgi rok. Pri nekaterih aktivnostih bi bilo bolje, če bi urjenje potekalo pod vodstvom misije EU, v okviru katere bi zbrali najboljše zmogljivosti posameznih držav članic, je prepričan Borrell. Pri tem je omenil urjenje vodstvenih struktur vojske, organizacijo logistike, zdravstveno oskrbo vojakov, pa tudi zaščito pred jedrskimi, biološkimi in kemičnimi grožnjami.
Z vojno v Ukrajini je povezana tudi razprava o skupnih nakupih orožja, s katerimi bi se okrepile tudi zmogljivosti evropske obrambne industrije. "Vsi ministri se zavedajo, da sprejemamo zgodovinska in konkretna dejanja, da bi se povečanje naložb za obrambo poznalo tudi v bolj učinkovitem trošenju. Ne gre namreč zgolj za to, da se troši več, ampak tudi bolje. Skupno naročanje opreme pa omogoča ravno to," je menil visoki zunanjepolitični predstavnik EU.
Šarec: "Potrebna sta temeljit premislek in poglobljena razprava"
Zasedanja v Pragi se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki je, kot so sporočili z Morsa, predlog glede morebitne nove vojaške podporne misije EU za Ukrajino pozdravil, hkrati pa poudaril, da sta pred sprejetjem odločitve potrebna "temeljit premislek in poglobljena razprava". Šarec je sicer napovedal nadaljevanje pomoči in podpore Ukrajini ter poudaril, da se Slovenija tudi v prihodnje zavezuje tesno sodelovati v okviru aktivnosti EU, Nata in Združenih narodov v podporo Ukrajini in tudi stabilnosti v regiji Zahodnega Balkana.
Slovenski minister je obenem izpostavil pomen stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu. Opozoril je na posledice vojne v Ukrajini za to regijo in se ob tem dotaknil operacije EU Althea v BiH, ki ji novembra poteče mandat. Operacija Althea s svojim mandatom ostaja eden izmed stebrov stabilnosti v regiji, zato moramo narediti vse, da regija ostane varna, je poudaril.
Ministri so poleg tega govorili še o analizi vrzeli v naložbah v obrambo, ki so jo pripravili v Bruslju, ter o zagotavljanju skupnega koherentnega pristopa za krepitev obrambne industrije držav članic. Šarec je ob tem izpostavil pomen komplementarnosti teh naporov z Natom ter sodelovanja srednjih in malih podjetij pri krepitvi obrambne industrije EU.
