Ukrajina znova nad ruskega spletnega trgovca Ozon

Kot je sporočilo podjetje Ozon, je delovanje njihovega skladišča v regiji Orenburg trenutno prekinjeno. Dodali so, da je bilo v napadu ranjeno nedoločeno število njihovih delavcev.

Ukrajina je skladišče Ozona napadla že včeraj, in sicer v regiji Samara. Tudi tam je izbruhnil požar, podjetje je moralo na varno umakniti 500 zaposlenih.

Gre za prve napade na tega ruskega spletnega trgovca, potem ko je Ukrajina v zadnjih tednih večkrat napadla skladišča največjega spletnega trgovca v Rusiji Wildberries, za katerega trdi, da ruski vojski dobavlja komponente za drone.

Ukrajinska vojska je včeraj sporočila, da začenja novo kampanjo, usmerjeno proti Ozonu. "Potem ko so ukrajinske enote napadle 15 največjih logističnih središč Wildberries, je zdaj na vrsti Ozon," je sporočilo obrambno ministrstvo v Kijev.

Ponoči je bil napaden tudi logistični center ob objektu Ozona na obrobju Sankt Peterburga.

Od začetka množičnih ukrajinskih napadov z droni na naftne rafinerije in logistične centre v Rusiji se je prvič oglasil ruski predsednik Vladimir Putin. V včerajšnjem pogovoru za televizijsko postajo Vesti je napovedal oster odziv Moskve, rekoč da je Ukrajina z napadi, usmerjenimi v rusko gospodarstvo, odprla "Pandorino skrinjico".

"Kijevski režim je poskušal škodovati našemu gospodarstvu in je odprl Pandorino skrinjico. Naj pričakujejo odgovor, ki bo prizadel njihove najobčutljivejše gospodarske sektorje," je napovedal Putin.

Rusija medtem nadaljuje napade na Ukrajino. V zadnjih 24 urah je bilo v državi ubitih najmanj pet ljudi, še 44 je bilo ranjenih, so po poročanju ukrajinskih medijev sporočile lokalne oblasti. O žrtvah so poročali v regijah Sumi, Doneck, Zaporožje, Herson in Harkov.

Ruske sile so danes tudi napadle potniški vlak med Žitomirjem in Odeso. Nihče od približno 600 potnikov ni bil ranjen, vse so prepeljali v Odeso, je na družbenem omrežju Facebook objavil vodja odeške vojaške uprave Oleh Kiper.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zavrača možnost izvedbe volitev v času vojne z Rusijo. Kot je ocenil v danes objavljeni izjavi, bi bile namreč te v tem trenutku "ogromno tveganje" in "pravi cunami", ki bi razdelil državo. Nekdanji obrambni minister Mihajlo Fedorov pa je po pozivu k volitvam načel tudi vprašanje korupcije v vladnih krogih.

"Menim, da so volitve kot take med vojno, kakršna je ta, ogromno tveganje. Volitve so v tem trenutku za državo pravi cunami, ki bo razdelil Ukrajino," je ocenil Zelenski in dodal: "Če želimo uničiti državo, se lahko v teh vojnih časih premaknemo v smeri volitev."

Njegova izjava sledi torkovemu pozivu med Ukrajinci priljubljenega nekdanjega obrambnega ministra Mihajla Fedorova, da se volitve kljub vojni izvedejo, saj da demokracija ne sme biti talka Rusije.

Fedorov, čigar razrešitev pred manj kot mesecem dni je med Ukrajinci sprožila negodovanje in proteste, je ob tem sicer priznal, da izvesti volitve v času vojne ni lahko, pri čemer je med drugim izpostavil, da je treba glasovanje omogočiti tudi vojakom, tistim, ki živijo blizu frontne črte, in milijonom Ukrajincev v tujini. "To je zapleteno /.../ A zapletenost ne pomeni nezmožnosti," je še menil.

V Ukrajini sicer od začetka ruske invazije februarja 2022 velja vojno stanje, v skladu s katerim so volitve odložene. Po anketi Kijevskega inštituta za sociologijo le 15 odstotkov Ukrajincev meni, da bi morale biti volitve izvedene pred končanjem vojne.

Fedorov je medtem v danes objavljenem pogovoru za BBC ponovil, da "demokracija ne sme biti Putinov talec", pri čemer ni razkril svojih političnih ambicij.

Odstavljeni minister je ob tem načel vprašanje korupcije v ukrajinskih vladnih krogih. Kot je dejal, je preiskava pranja denarja, objavljena pred dnevi, sprožila vprašanja o predsednikovem zavedanju morebitne korupcije v njegovem ožjem krogu, pri čemer je menil, da bi moral Zelenski "odgovoriti na vprašanja". "Mislim, da se je pripravljen soočiti s takšnimi vprašanji. Njegova odgovornost je, da nam pove, ali se je tega zavedal ali ne," je dejal Fedorov.

Zelenski je v sredo izdal odlok o razrešitvi namestnice vodje njegovega kabineta Irine Mudra, ki naj bi se znašla v preiskavi korupcije. Ukrajinski organi pregona so pred tem opravil hišne preiskave pri osumljencih, med drugim tudi pri osebi iz predsednikovega kabineta, vendar imen niso navedli.

Preiskava naj bi bila povezana z obtožbami o pranju denarja zaradi plačila večmilijonske varščine za osumljenca v večji korupcijski zadevi.

Fedorov je v intervjuju za BBC povedal še, da z Zelenskim že "nekaj tednov" ni imel stika in da nima dokazov, da bi bil predsednik osebno koruptiven. "V vsem času, ko sem sodeloval z njim, od njega nisem nikoli prejel nobene naloge ali zadeve, ki bi bila v nasprotju z zakonom ali mojim občutkom integritete. To je moja osebna izkušnja z njim," je dejal.

V Ljubljani danes sicer poteka shod ob dnevu državne zastave Ukrajine in njene 35. obletnice neodvisnosti. Nekaj deset udeležencev shoda se je zbralo na Mestnem trgu, od koder naj bi se pozneje z ukrajinskimi zastavami sprehodili skozi središče prestolnice. Ob tem naj bi pozvali k nadaljnji podpori Ukrajini v luči ruske agresije.

Dogodek je odprt tako za ukrajinsko skupnost kot za vse državljane Slovenije, so pri Društvu Ukrajincev v Sloveniji (Razom) navedli v četrtkovi napovedi shoda.

Poleg shoda program vključuje dogodek Hvala, ker ste z Ukrajino, na katerem bo društvo podelilo priznanja Slovenkam in Slovencem, ki od začetka ruske agresije februarja 2022 podpirajo Ukrajino. Med njimi so poslanci, predstavniki občin, prostovoljci, novinarji in kulturni ustvarjalci.

Udeleženci shoda naj bi ob tem vnovič pozvali k nadaljnji podpori Ukrajini, ne samo na področju humanitarne pomoči in obnove, temveč tudi pri zagotavljanju dodatnih sistemov in raket zračne obrambe ter zaostritvi sankcij proti Rusiji.

"Pred 35 leti je Ukrajina razglasila neodvisnost. Danes jo brani z orožjem. Na ulice Ljubljane ne prihajamo praznovat, praznovali bomo po zmagi. Prihajamo, da spomnimo: vojna se nadaljuje, molk pa ni nevtralnost," je pred shodom sporočil predsednik društva Evgenij Gorešnik.

Nato pa je ob začetku shoda pojasnil, da ta nosi dve glavni sporočili. Prvo je zahvala Sloveniji in Slovencem za vsestransko podporo. "Za 11.000 beguncev, ki so nameščeni v Sloveniji, za politično podporo, za vse, kar je Slovenija naredila v pomoč Ukrajini," je dejal.

Ob tem je opozoril, da Ukrajina nujno potrebuje okrepitev protizračne obrambe, saj je Rusija svoje napade usmerila na civilno infrastrukturo. Slovenija bi lahko kot članica EU in Nata prispevala k takšni okrepitvi, je prepričan Gorešnik.