Ukrajina

38-letna Marija, ki za Putina premešča otroke: 'Grdo so govorili o predsedniku'

Moskva, 18. 03. 2023 09.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Nalog za aretacijo zaradi vojnih zločinov, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ni bil uperjen le proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Soobtožena je tudi ruska uradnica Marija Lvova-Belova, ki pa goreče zagovarja svoje delo.

Marija Lvova-Belova
Marija Lvova-Belova FOTO: AP

Marija Lvova-Belova je ruska komisarka za otrokove pravice, ki funkcijo opravlja od oktobra 2021. Zdaj se 38-letnica skupaj s Putinom sooča z obtožbami o vojnih zločinih zaradi domnevne deportacije in nezakonitega premeščanja otrok z območij, ki so jih zasedle ruske sile v Ukrajini – na rusko ozemlje, navaja ICC.

Sodišče je ocenilo, da "obstajajo razumni razlogi" za domnevo, da ima Lvova-Belova individualno kazensko odgovornost za zločine, ki so se zgodili od 24. februarja 2022, ko je Rusija začela obsežno invazijo na Ukrajino, poroča BBC.

Se pa tudi uradnica nikakor ne čuti odgovorno, prav nasprotno, izrazila je ponos nad svojim delom za premestitev mladoletnikov z ozemelj vzhodne Ukrajine, ki jih Rusija šteje za del svoje države.

"Da jih ne puščamo na vojnih območjih, da jih odpeljemo ven, da jim ustvarimo dobre pogoje, da jih obkrožimo z ljubečimi in skrbnimi ljudmi." Povsem drugače to "pomoč" vidijo v Ukrajini, kjer opozarjajo, da so otroci iztrgani iz družin, okolja in odpeljani na "prevzgojo". 

Lvova-Belova je mesto komisarke za pravice otrok v uradu predsednika Ruske federacije prevzela le nekaj mesecev pred rusko invazijo na Ukrajino. Pred tem je bila senatorka Penzenske oblasti, kjer se je rodila leta 1984.

Vse od začetka vojne je odgovorna za premeščanje otrok in njihovo "integracijo" v Rusiji. Vseskozi je te procese tudi javno zagovarjala. Pri tem je vedno uporabljala izraze, kot sta "evakuacija" in "skrb za interese otrok".

Toda ukrajinske oblasti so večkrat zatrdile, da so ta dejanja z vidika mednarodnega prava opredeljena kot deportacija in genocid.

Mednarodno kazensko sodišče je nato preiskalo obtožbe o ugrabitvi otrok. "Medtem ko sem bil tam, sem obiskal enega od domov, iz katerega naj bi bili odvzeti otroci, blizu sedanje frontne črte. Pripovedi tistih, ki so skrbeli za te otroke, in njihovi strahovi glede tega, kaj se je z njimi zgodilo, so bili jasen znak, da je treba ukrepati," pravi tožilec ICC Karim Ahmad Khan.

Lvova-Belova sicer ni nikoli skrivala, da želi Rusija te otroke integrirati.  Pritoževala se je celo, da so nekateri otroci "grdo govorili o ruskem predsedniku, govorili grozljive stvari in peli ukrajinsko himno". Povedala je, da so se "začeli integrirati", potem ko so bili nameščeni v rejniške družine v Rusiji. "Torej, na začetku je nekaj slabih stvari, potem pa se vse to spremeni v ljubezen do Rusije," je dejala.

Razkrila je tudi, da je sama posvojila 15-letnega dečka iz Mariupola, enega od ukrajinskih mest, ki so ga ruske sile po invaziji za nekaj mesecev zavzele.

Moskva sicer odločno zanika obtožbe o vojnih zločinih med svojo – kot jo imenujejo – "specialno operacijo" proti sosednji državi. Prav tako Rusija ni podpisnica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zato se ne bo odzvala na zahteve po aretaciji Putina in Lvove-Belove.

Kremelj v odgovor na naloge za aretacijo pravi, da ne priznava pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pravi, da so vse odločitve sodišča "nične in neveljavne".

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3