Ukrajina

ZN: Ruski namerni napadi na civiliste morda vojni zločin

Ženeva/Moskva, 11. 10. 2022 15.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, U.B.
Komentarji
0

Združeni narodi so danes sporočili, da bi ruski napadi na mesta po vsej Ukrajini, usmerjeni v civiliste in civilne objekte, lahko kršili vojna pravila in pomenili vojne zločine. V ponedeljkovih obsežnih raketnih napadih na Ukrajino je bilo po podatkih Kijeva ubitih 19 ljudi, ranjenih pa več kot 100, poškodovana je bila tudi kritična infrastruktura. Rusija je na civiliste ciljala že v preteklih konfliktih, obtožbe pa zavrača.

"Zdi se, da so bili nekateri napadi usmerjeni v ključno civilno infrastrukturo, kar kaže na to, da so morda kršili načela vodenja sovražnosti po mednarodnem humanitarnem pravu," je v Ženevi dejala tiskovna predstavnica Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani. "Napadi na civiliste in objekte, ki so nepogrešljivi za preživetje civilistov, so prepovedani po mednarodnem humanitarnem pravu," je še dejala.

Posledice raketnega napada na Kramatorsk.
Posledice raketnega napada na Kramatorsk. FOTO: AP

Čas in kraj napadov nakazujeta, da so bili namerno usmerjeni v ljudi, ki so šli v službo, in otroke, ki so šli v šolo, kar je po njenih besedah "še posebej šokantno", poroča francoska tiskovna agencija AFP. V napadih na mestna središča niso bili ogroženi samo civilisti, ampak je bilo zadetih tudi 12 energetskih podjetij in druga pomembna infrastruktura, so navedli pri uradu.

Urad ZN za človekove pravice je Rusijo pozval, naj se vzdrži nadaljnjega zaostrovanja in stori vse, kar je v njeni moči, da se izogne civilnim žrtvam in škodi na civilni infrastrukturi.

Zahod je ruske raketne napade ostro obsodil. V Bruslju so napade na civiliste označili za kršenje mednarodnega humanitarnega prava in vojni zločin. Ruske napade je najostreje obsodila tudi Slovenija, ki je bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov prav tako označila za vojni zločin.

Rusija na civiliste ciljala tudi v Čečeniji, Gruziji in Siriji

Rusija je na civiliste ciljala tudi v preteklih napadih na Ukrajino, prav tako je podobne pristope ubrala v svojih preteklih konfliktih v Čečeniji, Gruziji in Siriji, poroča New York Times. 

Uničenje v Siriji.
Uničenje v Siriji. FOTO: AP

Leta 1994, ko se je začela prva čečenska vojna (ki je sledila razglasitvi samostojne republike in odcepitvi od matične Rusije, zaradi česar je Rusija začela z napadi), se je mlada republika pred rusko agresijo uspela ubraniti. Rusija pa se je takrat na izgubo odzvala z odmetavanjem bomb na civilno prebivalstvo in zgradbe, zaradi česar je umrlo večje število civilistov. V enem izmed napadov so ruski vojaki streljali na neoborožene ženske, otroke in starejše ljudi, njihove hiše pa polili z bencinom in zažgali. Ubili so več kot 100 ljudi, kasneje pa izvedli še en napad, in sicer na konvoj beguncev, pri čemer so ubili še 40 ljudi. 

Večje število civilistov je umrlo tudi v konfliktu med Gruzijo in Rusijo leta 2008. Največ smrtnih žrtev naj bi povzročile različne vrste kasetnih streliv, ki ob napadu spustijo večje število eksplozivov.

Ruske sile so na civiliste ciljale tudi leta 2015, ko so vstopile v sirsko vojno. Zaradi zračnih napadov na civilna območja so takrat preiskovalci ZN Rusijo obtožili "izvajanja namernega teroriziranja prebivalstva". 

Rusija je skozi leta zavračala namerno ciljanje na civiliste. 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3