Na bojno fronto okrog Bahmuta v vzhodni Ukrajini, ki so ga po večmesečni krvavi bitki nedavno zajeli Wagnerjevi plačanci, ne prihaja le ameriško strelivo iz ZDA, poroča Politico. Čeprav je Evropska unija proti Rusiji uvedla več sklopov sankcij, se zdi, da orožarske poti vodijo tudi iz Evropske unije, piše medij. Ena pa kar do Slovenije.
Rusko podjetje Promtekhnologiya naj bi namreč od oktobra vložilo štiri naročila, ki zajemajo pošiljke 460.000 enot, opisanih kot "lovski naboji Orsis". Večina so tipa, ki jih za dolge razdalje uporabljajo ostrostrelci. Na njih pa je kot dobavitelj navedeno slovensko podjetje.
Prva vloga nosi datum 13. oktober 2022 in vključuje številko tovornega lista, katere prve tri števke – 262 – kažejo, da gre za pošiljatelja Ural Airlines (ruski prevoznik).
Medij še piše, da je bilo podjetje ustanovljeno na predvečer ruske invazije na Ukrajino. Ustanovitelj podjetja naj bi vplačal 7500 evrov kapitala. Politico navaja tudi, da ima podjetje na svoji domači strani zapisane besede: "Naš cilj je, da vas opremimo za vašo misijo, kakršna koli že je in kamor koli že greste." Ko smo poskušali navedbo preveriti, smo naleteli na težavo – spletna stran je namreč blokirana, češ da je "v izdelavi".
Lastnika smo tudi poklicali na njegov mobilni telefon. Na hitro se je oglasil, a nas odpravil, češ da je ravno pred vkrcavanjem na letalo. Povedal je, da zgodbe ne želi komentirati, saj da so z njo šele dobro seznanjeni.
So se pa pred nami z njim pogovarjali pri Politicu, ki mu je zanikal, da bi v Rusijo pošiljal strelivo. "Ne prodajamo nobenega strelnega orožja ali streliva. Poleg tega za Rusijo velja embargo," jim je dejal.
Na vprašanja po elektronski pošti pa je odgovoril, da ne vedo in ne razumejo, kako bi se ime podjetja pojavilo na omenjenem dokumentu. "Prav tako pa nismo navedeni kot dobavitelj, temveč kot proizvajalec. Kar pa ni mogoče, saj ne proizvajamo streliva. Kljub temu pa se nam še vedno zdi povsem nesmiselno, kako bi se naše ime lahko pojavilo na dokumentu. Veseli nas, da ste nas na to opozorili, da lahko ugotovimo, kaj se dogaja," jim je odgovoril.
Obrambno ministrstvo: Omenjeno podjetje ni nikoli zaprosilo za dovoljenje za uvoz ali izvoz orožja
Iz ministrstva za obrambo so sporočili, da zadevno podjetje ni nikoli zaprosilo za dovoljenje za uvoz ali izvoz orožja oziroma streliva. "Glede na analizo izvoznih carinskih deklaracij to podjetje ni neposredno izvažalo v Rusko federacijo," so zapisali in dodali, da so sicer pristojni organi v Sloveniji "že sprožili ustrezne postopke za ugotavljanje dejstev v zvezi z omenjeno družbo".
Politico je glede izvoza iz Slovenije govoril tudi s slovenskim diplomatom, ki je prav tako dejal, da podjetje ni nikoli zaprosilo za dovoljenje za izvoz orožja ali streliva v Rusijo, da pa je posamezne dele res poslal v Kirgizistan. Ta država v srednji Aziji je sicer ena od tistih, za katere EU sumi, da Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam.
"Pristojne službe v Republiki Sloveniji so že sprožile ustrezne postopke za preiskavo dejstev v zvezi s podjetjem," je še povedal diplomat in dodal, da bodo preverili tudi morebitno preusmeritev blaga v Rusko federacijo. "Slovenija je trdno zavezana podpori Ukrajini, podpirali smo vse pakete sankcij, še posebej pa tega proti izogibanju," jim je še zagotovil.
Na naša vprašanja se je odzvala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Spomnila je, da v okviru svojih zakonskih pooblastil in nalog spremlja vse oblike tveganj in groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije. "Podatki agencije, ki so povezani z izvajanjem 2. člena Zakona o Sovi, so tajni v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki. Zato agencija teh podatkov ne posreduje v objavo in jih javno ne komentira," so zapisali.
Za umik dela vsebine smo se odločili, ker prepoznamo, da ima omenjena oseba ali več oseb v tem članku pravico do pozabe. Ta umik ne pomeni, da informacije v članku ne držijo. Splošna uredba o varstvu podatkov (EU 2016/679) v 17. členu obravnava pravico do pozabe.
Presodili smo, da javni interes za obdelavo osebnih podatkov oziroma objavo članka, ki je bil na tem naslovu ne obstaja več, ali pa je ta interes manjši od pravice posameznika do zasebnosti.
