V Nürnbergu so zavezniki – tedaj Francija, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in ZDA – vodili procese proti predstavnikom premagane nacistične Nemčije zaradi načrtovanja, invazije na druge države in vojnih zločinov med drugo svetovno vojno.
V Moskvi naj bi zdaj menili, da je treba procese ponoviti, a na ukrajinskem primeru. Vzporednico je na ruski televiziji potegnil namestnik predsednika odbora za obrambo ruske dume Vladimir Šamanov.
Na vprašanje ruskega novinarja, kako bo Moskva ravnala z Mariupolom, pristaniškim mestom na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je bombardirala in zavzela ruska vojska, je Šamanov odgovoril: "Pomagali bomo Mariupolu."
"Prišli bomo tudi do njihovih milijarderjev in političnega vodstva, do barab, kot so politik Aleksander Turčinov, ali aktivist ter politik Dmitro Jaroš. Vse si bomo zapomnili po imenu, vsi bodo odgovarjali," je dodal Šamanov.
Priprave na sojenja naj bi bile že v teku, poroča Newsweek. "Imamo predhodne komponente za oblikovanje mednarodnega sodišča. O tem se pogovarjamo s Kitajsko in drugimi državami BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika). Sodišče bo 100-odstotno mednarodno, kot nürnberški proces," je še dejal Šamanov.
Dodal je, da se bosta morala zagovarjati tudi novinar Dmitrij Gordon in svetovalec ukrajinskega predsednika Aleksij Arestovič. Marca je ruski preiskovalni odbor začel kazenski postopek proti Gordonu. Novinar in ukrajinski televizijski voditelj, ki naj bi še vedno v Kijevu, je bil obtožen javnih pozivov k začetku vojne, spodbujanja sovraštva na podlagi narodnosti in javnega širjenja lažnih novic o ravnanju ruskih oboroženih sil.
"Bomo videli, kako se bodo zvijali na zatožni klopi," je dejal Šamanov. "V klopi bi morali zabiti tudi nekaj žebljev."
Šamanova je voditelj vprašal tudi, kakšne bi lahko bile ozemeljske meje Ukrajine ob koncu ruske "posebne vojaške operacije", ki jo je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil 24. februarja.
"Na to vprašanje je težko odgovoriti. Ne poznamo prihodnje miselnosti prebivalstva ali naših prihodnjih odnosov s sosednjimi državami, ki bodo zagotovo poskušale vplivati," je dejal Šamanov in kot primer navedel baltske države in Poljsko.
Dejal je, da je cilj Rusije "popolna demilitarizacija" Ukrajine, kar naj bi trajalo "pet do 10 let". Vzporedno pa bo po njegovem potekala tudi "denacifikacija" – in pa oblikovanje vlade, ki je "ne bodo omadeževali neonacisti. Je pa priznal, da vse to ne bo enostavno.
Medtem je pravosodni minister samooklicane separatistične ljudske republike Doneck Jurij Sirovatko dejal, da bo ukrajinske vojake, ki so se predali ruskim silam v jeklarni Azovstal v Mariupolu, morda doletela smrtna kazen. "Za takšna kazniva dejanja imamo v DNR najvišjo obliko kazni – smrtno kazen," je dejal in dodal, da so vsi vojni ujetniki na ozemlju DNR, med njimi pa je približno 2300 vojakov iz Azovstala.
