Teden se je v Ukrajini začel s številnimi raketnimi napadi. Več eksplozij je odjeknilo tudi središču ukrajinske prestolnice. Mednarodna skupnost je ruske napade ostro obsodila. A kaj sledi v prihodnjih dneh? Bo Putin še stopnjeval napade na civilne cilje v Ukrajini kot maščevanje za eksplozijo na mostu, ki povezuje Krim z Rusijo?
Generalmajor Dobran Božič pravi, da ga takšen odziv Rusije ni presenetil, pač pa da smo to lahko pričakovali. "Putin je to potreboval. Najprej, da zadosti svoji domači javnosti, ki je že dolgo govorila, da je izguba ozemlja v Ukrajini nesprejemljiva in da mora Rusija postati bolj odločna. S tem je torej zadovoljil neke apetite svojih sokolov, orlov, ki bdijo nad njim. Po drugi strani pa s tem želi pokazati tudi svetovni javnosti, da je Rusija še močna, da so pretekle izgube samo naključje in da se Rusija vrača," je ocenil.
Tudi napadi na civilne objekte po njegovem mnenju niso nova praksa, pač pa gre le za zastraševanje in psihološki pritisk na ljudi in Ukrajino.
Ti koordinirani napadi na ruska mesta in nevojaške cilje pa so gotovo lahko tudi posledica menjave na vrhu ruske vojaške operacije v Ukrajini. Poveljstvo ruskih sil je namreč prevzel general Sergej Surovikin, ki je znan kot zelo okruten general. Med drugim je med vojno v Siriji odredil bombardiranje zgodovinskega mesta Alep, v 90. letih pa je ukazal streljanje na prodemokratične protestnike v Rusiji.
"Vemo, da je okruten. Vemo, da s prihodom novega poveljnika želijo pokazati vso svojo moč. Pokazati, česa so sposobni," meni Božič. Vendar sama menjava v vojaškem vrhu ne more spremeniti poteka vojne, je prepričan. "Vojne ne dobijo generali, vojno dobijo vojaki na bojišču. Samo morala, dobra usposobljenost in predanost vojakov pomeni zmago neke države oziroma vojske. General vojne ne dobi, vojno dobijo vojaki."
Prav to pa, kot opaža Božič, Rusom manjka. "Rusi ne morejo ubraniti teritorijev, ki so jih zasedl in okupirali v Ukrajini. Imajo velike težave v zaledju in vidimo uspehe ukrajinske vojske tako na vzhodu kot na jugu," je poudaril.
Kako realna je grožnja, da bi se v vojno vpletla tudi Belorusija? Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je namreč v ponedeljek napovedal oblikovanje skupine rusko-beloruske enote. "Upam, da se to ne bo zgodilo. Mislim, da je izgovor predsednika Lukašenka privlečen za lase. Pravi, da ima obveščevalne podatke, da Ukrajina namerava napasti Belorusijo. Kdo temu verjame? Ukrajina, ki je v vojni z drugo največjo silo na svetu, da bi zdaj sredi vojne in sredi uspehov napadla še Belorusijo? Upam, da predsednik Lukašenko ne bo potegnil poteze in šel v nekakšen konflikt z Ukrajino. Res pa je, da bi mogoče s tem predsednik Putin rad razbremenil stanje na jugu in vzhodu bojišča ter mogoče nekatere ukrajinske sile poslal tudi na sever. To kaže samo na neko nemoč ruske vojske, ki mora zdaj nekako vleči v vojno tudi Belorusijo," meni Božič.
Kako realna je možnost, da bi Rusija uporabila jedrsko taktično orožje v Ukrajini? "Jedrsko orožje je bilo vedno znano kot orožje, ki preprečuje konflikte, ne pa tisto, ki bi bilo uporabljeno v vojni. To je veljalo od druge svetovne vojne naprej in upam, da tako tudi ostane. Res pa je, da ko dva predsednika uporabljata retoriko o uporabi jedrskega orožja, se je treba temu posvetiti z vso resnostjo. Verjamem pa, da predsednik Putin to predvsem izkorišča za psihološki pritisk na Ukrajino in Zahod, da naj prekine s podporo Ukrajini in z dobavo orožja," je zaključil.
