'Če je ena dobava prestavljena za en dan, to pomeni, da bo nekdo umrl'

"Če je ena dobava prestavljena za en dan, to pomeni, da bo nekdo umrl na fronti," je dejal minister, ki se je v obsežnem intervjuju razgovoril tudi o vlogi Kitajske in o razočaranju, ker papež Frančišek še ni obiskal njegove države v času vojne.

Čeprav je Ukrajina od ruske invazije prejela vojaško in gospodarsko podporo zahodnih sil, so številne države v Afriki, Aziji in Južni Ameriki zavzele stališče, da se od vojne čim bolj distancirajo. Gre za države, ki so zgodovinsko naklonjene Rusiji ali pa ocenjujejo, da ekonomski stroški vojne preveč naraščajo, Zahod pa po nepotrebnem podaljšuje boje.

Kuleba je dejal, da njegova država pozorno spremlja stališča in delovanje drugih držav, vse to pa bo po vojni podlaga za gradnjo odnosov. Ker bo zaradi ekonomskih posledic vojne Ukrajina še nekaj časa v slabem položaju, to številnih držav ne skrbi, a po drugi strani je dejstvo, da je Ukrajina v mirnih časih ogromna izvoznica žita, ki ga še kako potrebujejo prav države v razvoju. "Vojna je čas, ko se moraš odločiti. In vsaka izbira je zabeležena," pravi minister.

Poudaril je tudi, da njegova država za obrambo potrebuje ogromno orožja, da pa zahodni zavezniki Ukrajini ne dajejo vojaške podpore dovolj hitro, ker niso bili pripravljeni na konflikt.

"Želimo, da partnerji ukrepajo hitreje," je dejal. Kajti kot poudarja, medtem ko se čaka na pošiljke, ljudje umirajo. Še posebej veliko orožja je trenutno potrebnega v Bahmutu, kjer se ukrajinske sile že več kot sedem mesecev branijo pred ponavljajočimi se ruskimi poskusi zavzetja mesta. Kuleba je za BBC poudaril, da je situacija čustveno zelo zahtevna zaradi vseh izgub. 

Toda če bi Bahmut padel, bi bila naslednja druga mesta: "Torej da bi tam rešili življenja, se moramo boriti v Bahmutu, dokler se fizično lahko."

Kijev je bil sicer v zadnjem obdobju tarča kritik, ker se oklepa mesta, ki naj bi bilo že skoraj izgubljeno. 

Dejal je, da še ni bilo nobenega znaka, da bi se bila Rusija pripravljena pogajati o koncu spopadov. Toda: "Vsaka vojna se konča za pogajalsko mizo. Moj cilj pa je zagotoviti, da bo Ukrajina sedla za mizo po odločilnem uspehu na bojišču."

Kuleba je izrazil obžalovanje, da papež v času konflikta ni obiskal Ukrajine in s tem poslal pomembnega sporočila. Tudi Kitajska se je doslej upirala ukrajinskemu lobiranju za srečanje med kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, čeprav je Peking potrdil, da bo kitajski voditelj naslednji teden obiskal Moskvo.

Ko gre za največjo ukrajinsko podpornico – ZDA – pa jih ni malo, ki menijo, da bi se lahko podpora Ukrajini zmanjšala po predsedniških volitvah. Še posebej, če bi se politična tehtnica še bolj nagnila na stran republikancev. Toda Kuleba je prepričan, da  Ukrajina v ZDA uživa zadostno podporo v obeh političnih taborih. 

Ocenjuje tudi, da je vojna Ukrajini nekaj vendarle tudi prinesla. Meni, da svet njegovo državo dojema drugače. "V zgodovini je bila Ukrajina nepravično premalo cenjena in obžalujem, da je svet potreboval prelivanje krvi in uničujočo vojno, da je spoznal, kakšni smo v resnici."

Kitajski voditelj odhaja v Moskvo

Ši Džinping bo torej prihodnji teden odpotoval v Moskvo na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Iz Kremlja so sporočili, da bodo razpravljali o obsežnem partnerstvu in strateškem sodelovanju.

Obisk prihaja v času, ko je Peking ponudil predloge za končanje vojne v Ukrajini, kar je Zahod sprejel mlačno. Zahodne države so Peking tudi posvarile pred oskrbo Moskve z orožjem.

Na Kitajskem sicer pravijo, da bo to potovanje za prijateljstvo in mir. "Na podlagi brez zavezništva, brez konfrontacije in brez ciljanja na katero koli tretjo stran Kitajska in Rusija spodbujata večjo demokracijo v mednarodnih odnosih," pravijo. 

Zagotavljajo pa tudi, da bo Kitajska zagovarjala objektivno in pošteno stališče do vojne v Ukrajini in igrala konstruktivno vlogo pri spodbujanju pogovorov za mir.

Država je sicer doslej v konfliktu igrala precej previdno igro. Na račun konflikta je tudi kar nekaj zaslužila. Uvažala je cenejše ruske energente, kritiki pa pravijo, da jih je nato tudi preprodajala. 

Kremelj sporoča, da bodo uničili vsa bojna letala

Medtem pa je Kremelj zagrozil, da bo uničil vsa bojna letala, ki jih bodo Ukrajini poslale zaveznice. Slovaška je namreč le dan za Poljsko postala druga država Nata, ki je Kijevu obljubila nekaj letal MiG-29. Slovaška flota je bila lani prizemljena in država teh letal ne uporablja več.

Ukrajina je sicer zahodne države zaprosila za sodobna letala, kot je F-16, a obstaja kar nekaj zadržkov do tega, prav tako bi se morali piloti še usposobiti za upravljanje teh letal, kar pa terja svoj čas. 

Nekatere države Nata zato razmišljajo o pošiljanju letal iz sovjetskih časov, kot je MiG, saj gre za letala, ki so jih ukrajinski piloti vajeni. 

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je takšne načrte že obsodil, poroča BBC, dejal je, da bodo takšna letala prinesla zgolj "dodatne težave Ukrajini in ukrajinskemu ljudstvu". "Seveda bo med posebno vojaško operacijo vsa ta oprema predmet uničenja," je dodal.