Češki premier Petr Fiala je v četrtek sporočil, da Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine. "Razumeti je treba, da se bližamo meji, ko jih ne bomo mogli več sprejemati brez velikih težav," je dejal in dodal, da bodo morali sprejeti ukrepe za spopadanje z vedno večjim številom ljudi, saj ni jasno, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini in kako dolgo bodo ljudje od tam bežali. Doslej je Češka sicer sprejela okoli 270.000 beguncev iz Ukrajine, češki parlament pa je sprejel zakon, po katerem vsakemu beguncu pripada 200 evrov na mesec, še po 120 evrov mesečno pa tistim, ki jih bodo sprejeli. Češka vlada načrtuje, da bodo tistim, ki so že v državi, izdali dovoljenja za dolgotrajno bivanje.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo pa je v Varnostnem svetu ZN poudarila, da so civilisti upravičeni do zaščite pred nevarnostmi vojaških operacij. Opisala je podobo brezobzirnega bombardiranja ukrajinskih mest in dejala, da je urad visokega komisarja za človekove pravice ZN med 24. februarjem in 15. marcem naštel najmanj 726 mrtvih civilistov, med njimi 52 otrok.
Prebivalci Mariupola trpijo pomanjkanje hrane, vode, elektrike in zdravstvene nege, medtem ko jih Rusi vsak dan intenzivno bombardirajo. "Trupla ležijo po mestnih ulicah ," je dejala DiCarlova in omenila tudi sredin napad na gledališče v Mariupolu, v katero se je pred tem zateklo več kot tisoč civilistov. Pomočnik visokega komisarja za operacije v uradu ZN za begunce Raouf Mazou pa je povedal, da je v treh tednih število beguncev iz Ukrajine preseglo 3,1 milijona, in to označil kot najhitreje naraščajočo begunsko krizo v Evropi vse od druge svetovne vojne.
Za ukrajinske begunce je dejal, da so neverjetno trdoživi, čeprav so nekateri domove zapustili le s kakšno plastično vrečko, pohvalil pa je tudi neverjetno gostoljubnost držav, ki te begunce sprejemajo. Poljska jih je sprejela skoraj dva milijona, Romunija skoraj pol milijona, Moldavija 350.000, Madžarska 280.000 in Slovaška 228.000.
Prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da bodo uničujoče posledice vojne za zdravje Ukrajincev trajale več desetletij. Delovanje zdravstvenih služb je moteno zaradi uničevanja vodne in sanitarne infrastrukture ter vse bolj tudi bolnišnic. WHO je naštela najmanj 43 napadov na zdravstvene objekte ter 12 mrtvih bolnikov in zdravstvenih delavcev. Poudaril je, da so takšni napadi kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Poleg vsega se zdaj verjetno pospešeno širi tudi covid-19, saj je testiranje v Ukrajini zastalo.
WHO ima pripravljeno pomoč za Ukrajince, vendar ta ne more mimo Rusov do prebivalstva, kar še posebej velja za konvoje, namenjene v Mariupol.
Poljski veleposlanik pri ZN Krzysztof Maria Szczerski je rusko početje opisal kot stoodstotno vojno, ki jo je izbrala Rusija in za katero je v celoti odgovorna. Zagotovil je, da bo Poljska še naprej sprejemala begunce ne glede na državljanstvo, raso ali vero. Ruse je pozval, naj nemudoma prekinejo napade in dovolijo dostop humanitarne pomoči.
Ruska tiskovna agencija Tass je v zasedanju VS ZN, ki je bil do Rusije zelo kritično, sicer našla svetlo točko v tem, da je DiCarlova pozdravila nadaljevanje pogajanj med Rusijo in Ukrajino, čeprav je izrazila obžalovanje, da ta še niso privedla do prekinitve spopadov. VS ZN sicer ni sposoben sprejemati ukrepov glede Ukrajine, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta in blokira kritike na svoj račun. Je pa Rusija vse bolj osamljena, saj je moral njen veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija celo preklicati za danes napovedano glasovanje o ruskem predlogu resolucije za zaščito civilistov v Ukrajini. Zahodne države so ga opozorile, da se dela norca iz sveta, podpore za resolucijo pa ni dobil niti od Kitajske, zato se je glasovanju o njej odpovedal.
