Trump bi dal varnostna jamstva za 15 let, Zelenski želi vsaj 30 let

Varnostna jamstva so bila ena od osrednjih tem, o katerih sta se v okviru pogajanj za končanje vojne v Ukrajini včeraj na Floridi pogovarjala Volodimir Zelenski in Donald Trump. Medtem ko nekatera vprašanja ostajajo odprta, naj bi se strani glede na navedbe obeh voditeljev o jamstvih, ki bi preprečevala morebitno vnovično agresijo Rusije, v pretežni meri dogovorili.

Kot je na spletni novinarski konferenci danes pojasnil Zelenski, so ZDA Ukrajini med pogovori ponudile varnostna jamstva za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja. "Resnično si želim, da bi trajala dlje. Povedal sem mu, da si želimo razmisleka o možnosti 30, 40, 50 let," je dejal ukrajinski predsednik. Njegov ameriški kolega naj bi mu zagotovil, da bo o tem razmislil.

Predsednika sta ob tem za prihodnje tedne, že naslednjega, napovedala nova srečanja obeh strani.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je danes za začetek januarja napovedal srečanje zaveznic Ukrajine, zbranih v tako imenovani koaliciji voljnih, v Parizu. Tema naj bi bila med drugim prav varnostna jamstva, pri čemer naj bi po besedah Macrona dokončno opredelili konkretne prispevke vsake države. "Napredujemo pri varnostnih jamstvih, ki bodo ključnega pomena pri izgradnji pravičnega in trajnega miru," je v objavi na omrežju X poudaril Macron.

Še pred tem si Zelenski v okviru pogajanj o besedilu mirovnega načrta želi sestanka evropskih in ameriških predstavnikov, ki bi se po njegovih besedah lahko odvil že v prihodnjih dneh. "Želimo si, da bi se to srečanje zgodilo, in naredili bomo vse v svoji moči, da bi bilo končno v Ukrajini," je dejal in dodal, da bi šlo za sestanek na ravni svetovalcev.

Ko se bo vojna enkrat končala in bo Ukrajina od Zahoda tudi prejela varnostna zagotovila, bo Ukrajina tudi odpravila vojno stanje, je danes še napovedal Zelenski.

"Vsi si želimo, da bi se vojna končala, in šele takrat bomo odpravili vojno stanje. /.../ Bomo pa vojno stanje odpravili v trenutku, ko Ukrajina prejme varnostna jamstva," je dejal in dodal, da brez varnostnih jamstev vojne ni mogoče dojemati kot resnično končane.

Tudi predsednica Evropske komisije je poudarila, da so za Evropo v teh prizadevanjih najpomembnejša trdna varnostna jamstva. "Dosežen je bil znaten napredek, ki ga pozdravljamo. Evropa je pripravljena nadaljevati sodelovanje z Ukrajino in našimi ameriškimi partnerji, da bi utrdili ta napredek," je v objavi na družbenem omrežju X po pogovorih Zelenskega in Trumpa zapisala Ursula von der Leyen.

Trump je po pogovoru z Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta se dogovorila o okoli 95 odstotkih vprašanj, v naslednjih tednih pa naj bi bilo jasno, ali se bo vojna v Ukrajini končala. Izrazil je tudi pripravljenost, da o mirovnem načrtu govori v ukrajinskem parlamentu.

Trump je med kratko novinarsko konferenco po pogovorih z Zelenskim večkrat pohvalil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, tudi zato, ker naj ne bi bombardiral jedrske elektrarne Zaporožje; glede tega vprašanja naj bi se po Trumpovih navedbah Ukrajina in Rusija bližali dogovoru.

Ameriški predsednik je omenil, da je pred srečanjem z Zelenskim govoril po telefonu s Putinom dve uri in pol in ga namerava kmalu znova poklicati. Po njegovih besedah Putin želi, da Ukrajini uspe, poleg tega pa si želi boljših odnosov med ZDA in Rusijo, kar naj bi onemogočila demokratska prevara glede ruskega vpletanja v ameriške volitve.

Eno od ključnih vprašanj, ki je še odprto, je usoda pokrajine Donbas, vendar pa je Trump ob priznanju, da gre za težko vprašanje, zatrdil, da se Ukrajina in Rusija bližata dogovoru glede statusa Donbasa. Rusija namreč vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah in zasedbi regij Doneck in Lugansk, ki sestavljata Donbas oziroma Doneški bazen, čeprav ukrajinska vojska še vedno brani približno petino regije Doneck. Prav tako želi, da se ukrajinske sile v celoti umaknejo iz Donbasa.

Ameriški in ukrajinski predsednik sta po pogovorih po telefonu govorila še z voditelji Francije, Nemčije, Velike Britanije, Finske, Italije, Poljske, Norveške, Zveze Nato in Evropske komisije. Pogovor z evropskimi voditelji, ki naj bi trajal več kot uro, je potrdil tudi Trump.

Predstavnik za odnose z javnostmi britanskega premierja Keira Starmerja je sporočil, da se je razprava osredotočila na prizadevanja za zagotovitev miru v Ukrajini, voditelji pa so Trumpa pohvalili za dosedanji napredek.

Finski predsednik Alexander Stubb pa je pisal, da so evropski voditelji s predsednikoma ZDA in Ukrajine v skupnem telefonskem pogovoru "razpravljali o konkretnih ukrepih za končanje vojne". "Vsi si prizadevamo za dosego pravičnega in trajnega miru," je sporočil Stubb.

Ruska vojska nadaljuje z načrtom za zavzetje štirih ukrajinskih regij, ki si jih je Moskva enostransko priključila, pa je medtem danes izjavil ruski predsednik Putin. Ob tem je dodal, da vojska v Ukrajini postopoma napreduje.

"Cilj osvoboditve Donbasa, Zaporožja in Hersona se izvaja v več fazah, v skladu z načrtom posebne vojaške operacije. /.../ Vojska samozavestno napreduje," je Putin dejal na srečanju z ruskim vojaškim poveljstvom, ki ga je prenašala televizija.