Nov sveženj sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, o katerem so se države članice uskladile v sredo zvečer, vključuje postopno uvedbo prepovedi uvoza ruskega LNG. Za ustavitev dobav LNG na podlagi kratkoročnih pogodb bo na voljo šestmesečno prehodno obdobje, ki se bo začelo z uveljavitvijo sankcij, od 1. januarja 2027 pa bo prepovedan tudi uvoz LNG iz Rusije na podlagi dolgoročnih pogodb.
V EU sicer trenutno poteka sprejemanje zakonodaje, s katero bi v prihodnjih letih prepovedali uvoz vsega plina iz Rusije v EU – poleg LNG tudi tistega, ki priteče po plinovodih. Evropski parlament in Svet EU bosta pogajanja o tem začela v kratkem, pri čemer se prvi zavzema za prepoved z začetkom leta 2027, drugi pa z začetkom leta 2028.
Danes sprejete sankcije poleg tega vključujejo popolno prepoved transakcij z ruskima energetskima velikanoma Rosneft in Gazprom Neft, s čimer bo odpravljena izjema za uvoz plina in nafte teh dveh podjetij v EU. Ukrepi na področju energetike zadevajo še podjetja v tretjih državah, vključno z dvema kitajskima rafinerijama in kitajskim trgovcem z nafto, ki kupujejo rusko surovo nafto.
Da bi še bolj zajezila izogibanje omejitvam izvoza ruske nafte v tretje države, je unija na seznam sankcioniranih ladij tako imenovane flote v senci dodala 117 plovil, tako da jih je na njem zdaj skupno 557.
Na seznamu 45 podjetij, 17 s sedežem v Rusiji
Sankcije so uperjene tudi proti podjetjem, ki omogočajo oziroma podpirajo izogibanje sankcijam. Na seznam je EU dodala 45 podjetij, od tega jih ima 17 sedež zunaj Rusije. 12 jih ima sedež na Kitajskem, tri pa v Indiji. Zanje bo veljala omejitev izvoza blaga z dvojno rabo, ki lahko prispeva k tehnološkemu razvoju ruskega obrambnega sektorja.
Sveženj prav tako dodatno omejuje izvoz blaga iz EU na področjih elektronskih komponent, kemikalij, kovin, izdelkov iz gume in gradbenega materiala.
Na finančnem področju pa danes sprejeti sveženj na seznam sankcioniranih finančnih institucij dodaja pet ruskih bank ter štiri institucije v Belorusiji in Kazahstanu, ki uporabljajo ruski plačilni sistem SPFS. Ukrepi prvič vključujejo omejevalne ukrepe na področju kriptovalut.
Sveženj, ki ga je Evropska komisija predlagala pred enim mesecem, vključuje še nov mehanizem, namenjen omejevanju gibanja ruskih diplomatov med državami članicami schengenskega območja.
Rusija: Sankcije EU preprosto ne delujejo
Rusko zunanje ministrstvo pa je ob tem sporočilo, da sankcije EU proti Rusiji delujejo predvsem proti njim samim. Kot poroča Guardian, so dodali, da elite EU preprosto ne morejo sprejeti, da njihove sankcije ne delujejo.
Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ob tem sporočila, da bo vsak ukrep EU za zaseg ruskega premoženja na računih Euroclear povzročil "boleč odziv" Rusije. "EU nima pravnih sredstev za zaseg ruskega premoženja, zato bi bila njegova zaplemba tatvina," je dejala.
Voditelji EU odložili odločanje o novem posojilu za Ukrajino
Voditelji držav članic EU so odločanje o novem posojilu za Ukrajino, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, odložili do naslednjega zasedanja, ki bo predvidoma decembra. Evropsko komisijo so pozvali, naj predstavi možnosti za nadaljnjo finančno podporo Kijevu.
"EU je zavezana temu, da bo naslovila nujne finančne potrebe Ukrajine v prihodnjih dveh letih, tudi na vojaškem in obrambnem področju," je na družbenem omrežju X po razpravi voditeljev držav članic o novem posojilu Ukrajini v višini 140 milijard evrov, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
V izjavi, ki je prejela podporo 26 voditeljev, so Evropsko komisijo pozvali, naj čim prej predstavi možnosti za finančno podporo Ukrajini na podlagi ocene njenih finančnih potreb. Napovedali so, da bodo zadevo znova obravnavali na naslednjem zasedanju Evropskega sveta, ki je predvideno decembra.
Pri tem ne omenjajo možnosti uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij. So pa v izjavi, ki je kot edini ni podprl madžarski premier Viktor Orban, poudarili, da mora rusko premoženje ostati zamrznjeno, dokler Moskva ne bo končala agresije na Ukrajino in ji povrnila vojne škode.
Novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, za financiranje katerega bi uporabili v okviru zahodnih sankcij zamrznjeno rusko premoženje, je bila osrednja tema današnje razprave voditeljev držav članic o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.
Do tega je najbolj zadržana Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega državnega premoženja Rusije. Belgijski premier Bart De Wever je ob prihodu na vrh zagrozil z blokado posojila, če druge članice ne bodo prevzele s tem povezanih tveganj in zagotovile jamstev zanj. Prav tako je zahteval, da tudi druge evropske države in članice skupine G7, v katerih je shranjeno tovrstno premoženje, omogočijo njegovo uporabo za podporo Ukrajini.
