Finska se pripravlja na potencialno zgodovinsko odločitev, ki bi bila lahko sprejeta še do sredine poletja. Tako v tej severni državi kot tudi na sosednjem Švedskem tečejo debate o pridružitvi držav v Severnoatlantsko organizacijo Nato.
Finska, ki ima 5,5 milijona prebivalcev, se sicer vojaško ne uvršča v nobeno zavezništvo. Deloma tudi zato, da bi se s tem izognila provokaciji svoje vzhodne sosede, s katero si deli okoli 1300 kilometrov državne meje. A po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja se je podpora javnosti za vstop v zavezništvo kar podvojila. S predhodnih 30 odstotkov se je namreč povzpela na 60, so pokazale številne ankete. Prav tako se k vključitvi v Nato zavzema vse več finskih poslancev – le šest od 200 je namreč v nedavni anketi javne radiotelevizije Yle odkrito izrazilo stališče proti Natu.
Podoben premik v javnem mnenju pa se je zgodil tudi na Švedskem. "Če pogledate javno mnenje na Finskem in Švedskem in kako so se njihova stališča dramatično spremenila v zadnjih šestih tednih, menim, da je to še en primer strateškega neuspeha Rusije," je za CNN dejal eden od visokih uradnikov ameriškega zunanjega ministrstva.
Izvajanje raziskav
Švedska premierka Magdalena Andersson konec marca prav tako ni izključila možnosti članstva v Natu. Švedska trenutno izvaja analizo varnostne politike, ki naj bi bila končana do konca maja, svoje stališče pa naj bi objavila zaključku analize. A bodo morda pri tem sledili Finski in rezultate oz. mnenje objavili že prej. Finski veleposlanik v ZDA Mikko Hautala je povedal, da sta obe državi v tesnem sodelovanju med seboj, a da bo vsaka država sprejela svojo neodvisno odločitev.
Nekdanji finski premier Alexander Stubb, ki je dolgoletni zagovornik Nata, je javnost že opozoril, da ne bi smeli podcenjevati sposobnosti Fincev za hitro sprejemanje odločitev. Še posebej ne ob večjih svetovnih spremembah. Po njegovem mnenju je vložitev prošnje za članstvo v Natu predviden zaključek.
Že naslednji teden bo v parlament predan pregled nacionalne varnosti, ki ga je naročila vlada. Finski poslanci si bodo z njim pomagali pri odločanju pred glasovanjem, poroča France 24. "Razprave bodo previdne, vendar si ne bomo vzeli preveč časa. Razpravo bomo zaključili še pred poletjem," je dejala finska premierka Sanna Marin. Stubb medtem meni, da bo prošnja vložena že v maju, torej še pred junijskim vrhom Nata, ki bo potekal v Madridu.
Finska je sicer že tekom zgodovine ohranjala svojo nevtralnost. Po 150 letih ruske vladavine je leta 1917 razglasila svojo neodvisnost, se v drugi svetovni vojni borila proti nekdanji okupatorki, a med hladno vojno ostala nevtralna. Finski voditelji so se namreč dogovorili, da jih Moskva v zameno za nevtralnost ne bo napadla. Izven zavezništva Nato je ostala tudi po koncu hladne vojne.
Kljub temu pa je ohranjala financiranje svojih obrambnih zmogljivosti. Stubb je dejal, da lahko Finska v le nekaj dneh mobilizira do 300.000 moških in žensk, prav tako pa da bi lahko vpoklicala tudi še 900.000 rezerv. Prejšnji teden se je finska vlada dogovorila o 40-odstotnem povečanju izdatkov za obrambo do leta 2026, s čimer želi dodatno okrepiti položaj države.
Vse od začetka vojne v Ukrajini je vodstvo Finske začelo z intenzivnimi pogovori, v katerih želijo pridobiti mnenja drugih držav o morebitni pridružitvi Natu. Tako Finska kot Švedska sta prejeli zagotovilo generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga, da vrata zavezništva ostajajo odprta. Podporo so izrazile tudi številne članice, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Nemčijo, Francijo in Turčijo.
Vendar pa bi poskus pridružitve najverjetneje naletel na hladen odziv Rusije. Kremelj se je namreč zavezal, da bo v primeru vstopa Finske v Nato uravnotežil razmere.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.