Iz Ukrajine krenila prva ladja: v smeri Libanona pluje koruza, ne pšenica

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres "toplo pozdravlja" današnje izplutje prve ladje iz Odese z ukrajinskim žitom, so navedli v sporočilu za javnost ZN. Izplutje ladje, ki je namenjena v Libanon, sta pozdravila tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Kuleba je prek Twitterja izplutje označil za olajšanje za svet, "še posebej pa za naše prijatelje na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Afriki". Zunanji minister je ob tem še dodal, da je Ukrajina "vedno bila zanesljiv partner in bo to tudi ostala, če bo Rusija spoštovala svoj del dogovora".

V Kremlju je tudi Peskov izrazil upanje, da bodo vse strani spoštovale določila dogovora. Samo izplutje je označil za zelo pozitiven napredek ter dejal, da je to dobra priložnost za preizkus implementacije dogovorov, ki sta jih sprti strani sprejeli v Istanbulu, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Guterres upa, da bo to prva od mnogih komercialnih ladij, ki bodo plule v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN in Turčije sklenili Rusija in Ukrajina. V sporočilu za javnost so pri ZN še izrazili upanje, da bo to pripomoglo k stabilnosti in pomoči za globalno prehransko oskrbo, "še posebej v najbolj občutljivem humanitarnem kontekstu".

Ob tej priložnosti so pri Združenih narodih še napovedali, da njihov Svetovni program za hrano (WFP) načrtuje nakup in dobavo 30.000 ton pšenice iz Ukrajine.

Ladja pluje pod zastavo Sierre Leone, meri 186 metrov in je široka 25 metrov. Njena maksimalna kapaciteta je 30.000 ton, še navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Turško ministrstvo je kot končno postajo ladijske poti navedlo libanonski Tripoli. Po navedbah ukrajinskega ministra za infrastrukturo Oleksandra Kubrakova je na ladji skupno 26.000 ton koruze.

V pričakovanju novih konvojev

Po navedbah Turčije bodo v skladu z dogovorom po vzpostavljenem koridorju izpluli novi konvoji. Poleg Odese so v preteklih dneh dela za ponoven začetek izvoza potekala še v ukrajinskih pristaniščih Černomorsk in Pivdeni. V sporazumu za izvoz žita so namreč določena tri pristanišča. Obe strani sta se v sporazumu zavezali, da ladij, ki bodo prevažale žito, ne bosta napadali. Ladje naj bi pregledovala Turčija in tako zagotovila, da te ne prevažajo orožja. 

V Istanbulu od srede deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju. V centru sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN. Njihova glavna naloga je spremljanje varne plovbe ukrajinskih ladij z žitom po ustaljenih poteh in nadzor nad tovorom, da bi preprečili prevažanje orožja.

Uvoz hrane za nekatere najrevnejše države na svetu postal predrag

Ruska invazija na Ukrajino že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu. To je sprožilo strahove pred globalnim pomanjkanjem hrane. 

Blokada pristanišč je namreč prispevala k dvigu cen, zaradi česar je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države na svetu postal predrag. Po ocenah ZN pa se že skoraj 50 milijonov ljudi po svetu sooča z akutno lakoto kot neposredno posledico vojne v Ukrajini.

Ukrajina in Rusija skupaj ustvarita 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob podpisu sporazuma dejal, da dogovor predstavlja žarek upanja.

Podsekretar za humanitarne zadeve ZN Martin Griffiths pa je dejal, da je na prednostnem seznamu Somalija, kjer v kar osmih regijah grozi lakota. Prekinitev izvoza žita je namreč povzročila hudo pomanjkanje hrane v več afriških državah.