Kaj sploh je 'umazana bomba'?

Umazana bomba je orožje, ki v sebi združuje običajne eksplozive, kot je na primer dinamit, in radioaktivne snovi, kot je na primer uran. Ob eksploziji se se v okolici razširi tudi radioaktivni material. Umazane bombe so pogosto omenjali tudi kot orožje, ki bi ga lahko uporabili teroristi, šele sedaj pa se kot potencialni uporabniki omenjajo države. Glavni cilj umazanih bomb, tako poznavalci, je namreč sejati paniko, zmedo in tesnobo z metanjem radioaktivnega prahu in dima v ozračje, manj učinkovite pa bi bile pri doseganju vojaških ciljev. Zato jim včasih nekateri poznavalci pravijo 'orožje za množično zastraševanje'.

Sicer so razmeroma osnovno in nenatančno orožje. Prav tako so veliko cenejše, izdelati pa jih je tudi lažje kot jedrske bombe, poroča The Guardian. Umazana bomba torej ni jedrska bomba. Eksplozija jedrskega orožja lahko namreč zravna celotna mesta, običajni eksplozivi v umazani bombi pa lahko poškodujejo le nekaj zgradb. "Jedrska bomba povzroči eksplozijo, ki je močnejša od katerega koli običajnega eksploziva, ki bi ga lahko uporabili v umazani bombi," navaja informativni list ameriškega ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Gobasti oblak, ki bi se dvignil po jedrski eksploziji, bi se medtem lahko širil tudi več sto kilometrov daleč ter s seboj nosil drobne delce jedrskega materiala.

"Umazano bombo je zelo enostavno narediti," pritrjuje tudi podpredsednik varnostnega programa jedrskih materialov pri neprofitni organizaciji Nuclear Threat Initiative Scott Roecker. "To je surova naprava," dodaja.

DHS ob tem navaja, da je malo verjetno, da bi lahko umazana bomba povzročila "takojšnje zdravstvene posledice ali smrt pri večjem številu ljudi." Da bi izdelali umazano bombo, ki bi lahko sprostila takšne smrtonosne doze sevanja, bi bile namreč potrebne velike količine zaščite iz svinca ali jekla, ki bi preprečile, da material ob izdelavi bombe ne bi ubil izdelovalcev. Vendar pa bi to pomenilo, da bi bila bomba precej masivnejša, zaradi česar bi jo bilo težko premakniti ali namestiti, poroča BBC.

Nizke ravni izpostavljenosti sevanju običajno ne povzročajo simptomov. Številni ob tem morda sploh ne vedo, da so bili izpostavljeni sevanju, saj slednjega ni mogoče videti, vohati ali okusiti.

Radioaktivni prah in dim sta tako nevarna predvsem, če bi ju oseba vdihavala v bližini eksplozije. Po besedah Roeckerja pa bi radioaktivni oblak, ko bi se širil po ozračju, postal manj koncentriran in zato tudi manj škodljiv. Ključna pri tem je sicer tudi radioaktivna snov, ki je uporabljena v bombi. Torej, za kakšno sevanje gre, prav tako pa tudi, kako dolgo mu je bila oseba izpostavljena ter na kakšen način je bila snov absorbirana: skozi kožo, z vdihavanjem ali z zaužitjem.

Umazane bombe imajo sicer predvsem psihološki učinek. "Z grožnjami o njihovi uporabi skušajo namreč ljudi prestrašiti in ustrahovati," je dejal.

Nedavno je Rusija Ukrajino obtožila, da namerava v vojni uporabiti prav to orožje. Trdijo namreč, da so v Ukrajini znanstvene ustanove, ki hranijo tehnologijo za izdelavo teh bomb. Kijev je obtožbe zanikal, Mednarodno agencijo za jedrsko energijo pa je pozval, naj opravi inšpekcijski pregled na dveh jedrskih lokacijah v Ukrajini, s čimer bi dokazali, da so ruske obtožbe zgrešene.

Čeprav v preteklosti niso nikoli zabeležili napada z umazano bombo, pa so pred več kot dvema desetletjema v južni ruski provinci Čečenija resnično poročali o neuspelem poskusu detonacije tega orožja. Eno od umazanih bomb so čečenski seperatisti leta 1995 namestili celo v ruski prestolnici, vendar je nato eden od čečenskih poveljnikov vendarle Rusijo obvestil o lokaciji bombe in do detonacije ni prišlo.

 Obstajajo tudi poročila, da so teroristične organizacije, kot sta Al Kaida ali ISIS, izdelale ali poskušale izdelati umazano bombo, vendar nobena ni bila detonirana.