Rusija in Ukrajina sta v petek v Istanbulu podpisali sporazum o izvozu žita iz Črnega morja. V soboto, le dan po podpisu dogovora, pa je pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij. Kijev je za raketiranje obtožil Moskvo, Rusija je sprva odgovornost zanikala, nato pa zatrdila napad, usmerjen izključno na vojaško infrastrukturo, in da ni "povezan z dogovorom o izvozu žita".
"Pričakujemo, da bo sporazum začel delovati v prihodnjih dneh, in se pripravljamo, da se bo izvoz žita pričel ta teden," je na novinarski konferenci dejal minister za infrastrukturo in vodja ukrajinske delegacije na pogovorih v Istanbulu Oleksandr Kubrakov.
Opozoril je, da je glavna ovira za ponovno vzpostavitev izvoza žita nevarnost ruskega bombardiranja, in pri tem pozval Turčijo in Združene narode, naj zagotovijo varnost ukrajinskih konvojev. "Če stranke ne bodo zagotovile varnosti, sporazum ne bo deloval," je poudaril.
Ruski napad na pristanišče v Odesi ne bi smel vplivati na dogovor med Moskvo in Kijevom glede izvoza žita, je zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovih navedbah so bile ruske rakete usmerjene izključno proti ukrajinski vojaški infrastrukturi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To ne more in ne bi smelo vplivati na začetek izvoza pošiljk žita," je dva dni po napadu na odeško pristanišče dejal Peskov. Dodal je, da je bil napad usmerjen izključno na vojaško infrastrukturo in da ni "povezan z dogovorom o izvozu žita", ki sta ga sprti strani podpisali ob posredovanju Turčije in ZN.
Napad je takoj izzval obsodbe s strani mednarodne skupnosti, ZDA so dejale, da je vzbudil "resen dvom" o zavezanosti Rusije petkovemu dogovoru.
Pristanišče v Odesi je sicer eno od treh ukrajinskih pristanišč, ki je bilo v sporazumu določeno za izvoz žita. Obe strani sta se v sporazumu zavezali, da ladij, ki bodo prevažale žito, ne bosta napadali. Ladje naj bi pregledovala Turčija in tako zagotovila, da te ne prevažajo orožja.
Izvoz žita sicer ovirajo tudi številne mine, ki so jih postavile ukrajinske sile za zaščito pred ruskimi napadi. Po ministrovih besedah bo razminiranje potekalo le v koridorju, ki je potreben za izvoz, konvoje, ki bodo poleg žita prevažali tudi gnojila, pa bodo spremljale ukrajinske ladje, je še dodal Kubrakov.
Njegov namestnik Jurij Vaskov je medtem povedal, da bo kot prvo pristanišče za izvoz začelo obratovati jugozahodno pristanišče Čornomorsk, nato pa tudi pristanišče Odesa na jugu in pristanišče Pivdeni na jugozahodu Ukrajine.
Kdo bo plul v Ukrajino?
"Za ponoven zagon ukrajinskega izvoza ne bodo zadostovali samo varni koridorji za plovbo, ampak bodo potrebna tudi varna pristanišča," je eden izmed evropskih trgovcev s pšenico na borzi opozoril, da je ruski napad na Odeso na to spet vrgel senco dvoma. Trgovce namreč skrbi, da lastniki tovornih ladij ne bodo hoteli pluti v Ukrajino, če jih bo skrbelo, da bodo postali tarča izstrelkov, poroča Reuters.
Ukrajina in Rusija skupaj ustvarita 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob podpisu sporazuma dejal, da dogovor predstavlja "žarek upanja". Po njegovem bo prinesel olajšanje državam v razvoju, ki so na robu bankrota, in najranljivejšim skupinam ljudi, ki se soočajo s hudo lakoto. Po oceni ZN se je namreč zaradi blokade izvoza žita iz Ukrajine 47 milijonov ljudi začelo soočati z akutno lakoto.
