Ruski predsednik Vladimir Putin je nekaj dni po enem najbolj intenzivnih napadov na Ukrajino od začetka vojne dejal, da za zdaj ni potrebe po nadaljnjih obsežnejših napadih. Kot je po poročanju BBC dejal, je bila namreč zadeta večina določenih ciljev, prav tako pa da njegov cilj ni bil uničenje Ukrajine.
V pogovoru z novinarji po vrhu z regionalnimi voditelji v kazahstanskem glavnem mestu je ruski voditelj dejal, da so nedavni napadi uničili 22 od 29 ciljev v Ukrajini, ki jih je določila vojska, prav tako pa da bodo dobili tudi preostalih sedem. "Ni potrebe po novih množičnih napadih. Zdaj imamo druge naloge," je dejal.
Invazije sicer ne obžaluje, je jasen. "Kar se dogaja danes, ni prijetno. A v enaki situaciji bi bili, četudi Rusija ne bi napadla, le pogoji za nas bi bili slabši. Zato delamo vse pravilno in ob pravem času," meni ruski predsednik.
Dodal je, da bo cilj Moskve, da mobilizira 300.000 mož, dosežen v dveh tednih. Kot je dejal, je bilo doslej mobiliziranih že 220.000 Rusov, od katerih jih je 16.000 že v boju. Potrebe po dodatni mobilizaciji sicer ne vidi. A vpoklic je že povzročil široko nezadovoljstvo v Rusiji. Več deset tisoč moških je zbežalo v sosednje države.
Že peti dan hudih napadov, od začetka vojne napadenih več kot 600 zdravstvenih ustanov
Rusija že peti dan nadaljuje s ciljno usmerjenimi napadi na kritično infrastrukturo po vsej Ukrajini. Več ruskih raketnih napadov je čez noč pretreslo prestolnico regije Zaporožje. Regionalni guverner Zaporožja Oleksandr Staruh je zjutraj dejal, da so v mestu ponoči poročali o več eksplozijah na infrastrukturnih objektih, po katerih so se vneli požari. Prva poročila sicer ne omenjajo žrtev.
Ruske sile so v zadnjih dneh in tednih nenehno napadale glavno mesto te regije in njeno okolico, kar je povzročilo zaskrbljenost glede varnosti bližnje jedrske elektrarne. Mesto je namreč od največje jedrske elektrarne v Evropi oddaljeno okoli 160 kilometrov.
Svetovna zdravstvena organizacija je medtem sporočila, da se je vse od začetka vojne, torej od 24. februarja, v Ukrajini zvrstilo 620 napadov na zdravstvene ustanove.
Maja so strokovnjaki nakazali, da so napadi na bolnišnice del ruske kampanje "bombnega terorja", ki krši mednarodno pravo. Po podatkih raziskovalne skupine Insecurity Insight in skupine WHO so napadi vključevali bombardiranje najmanj štirih porodnišnic in štirih otroških bolnišnic ter ubili najmanj 73 zdravstvenih delavcev in bolnikov.
Oblasti v Hersonu lokalne prebivalce znova pozivajo k evakuaciji v Rusijo, Ukrajina: Ne bežite v Rusijo
Ruski uradniki, ki obvladujejo okupirano regijo Herson, so ponovili pozive tamkajšnjim civilistom, naj se evakuirajo v Rusijo. Kot razlog so navedli nenehno obstreljevanje "napredujočih ukrajinskih sil".
Namestnik vodje administracije Hersona Kirill Stremousov, ki ga je imenovala Moskva, je ljudi pozval, naj se odpravijo v Rusijo ter se tako "izognejo civilnim žrtvam", poroča Sky News.
Oblasti v Hersonu so sicer že v četrtek objavile načrte za evakuacijo civilistov, pri čemer so ruske oblasti obljubile, da jim bodo zagotovile brezplačno namestitev.
Ukrajinski uradnik, član regionalnega sveta regije Herson Sergij Hlan je medtem vse, ki zapuščajo Herson, pozval, naj gredo na ozemlje, ki je v oblasti ukrajinskih sil, ter opozoril, da pozivi ruskih uradnikov pomenijo "deportacijo".
Kijev zahteva, da Rdeči križ obišče zloglasni zapor
Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak zahteva, da Rdeči križ v treh dneh obišče zapor Olenivka v Donecku. Prejšnji mesec je Rdeči križ poskušal zagotoviti dostop do taborišča, vendar so sporočili, da so ga ruske oblasti zavrnile. Zapor Olenivka je od leta 2014 pod nadzorom Donecke oblasti, ki jo podpira Rusija, razmere pa naj bi bile izjemno slabe, poroča BBC.
Julija je bilo v eksplozijah v taborišču ubitih več deset ukrajinskih zapornikov. Rusija je za smrti krivila Ukrajino, Ukrajina pa Rusijo. Kijev je dejal, da je bil zapor tarča Rusije, da bi uničila dokaze o mučenju in ubijanju, medtem ko je Moskva okrivila ukrajinske rakete. Brez neodvisne preiskave resnica ostaja neznanka.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Med pridržanimi so tudi pripadniki bataljona Azov, ki so bili zadnji branilci mesta Mariupol. Rusija je večkrat zatrdila, da gre za neonaciste in vojne zločince.
To ni prvič, da je Ukrajina izvajala pritisk na mednarodne organizacije, da raziščejo, kaj se dogaja v zaporu. Jermak je dejal, da je to vprašanje znova izpostavil med videokonferenco z uradniki Rdečega križa in drugih mednarodnih organizacij. Zahteval je, da se pot opravi do ponedeljka. "Ukrajina bo k tej misiji prispevala na vse možne načine," je dejal na Telegramu in dodal, da ne razume, zakaj misija za pregled Olenivke še ni bila dogovorjena.
Zelenski Rdeči križ obtožil, da ne ukrepa
Predsednik Volodimir Zelenski je ponovil pozive in Rdeči križ obtožil neukrepanja, češ da ima "obveznosti, predvsem moralne narave". V svojem večernem nagovoru v četrtek je Zelenski dejal, da verjame, da Rdeči križ "ni klub s privilegiji, kjer nekdo prejema plačo in uživa življenje".
Dejal je, da bi misijo v taborišču lahko organizirali podobno kot Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki je avgusta obiskala rusko okupirano jedrsko elektrarno Zaporožje. V prikriti kritiki Rdečega križa je dodal, da zadeva potrebuje vodstvo, da se jo lahko izpelje. "Rdeči križ to lahko izpelje. Toda treba se je potruditi, da se zadevo izpelje."
Tudi vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je v četrtek zahteval, da Rdeči križ v naslednjih treh dneh obišče zloglasni ruski zapor Olenivka. "Ne smemo več izgubljati časa. Na kocki so človeška življenja," je dejal v video sporočilu na omrežju Telegram.
Prejšnji mesec je generalni direktor Rdečega križa Robert Mardini povedal, da so bili glede dostopa do Olenivke v stiku z ruskimi oblastmi, a so bili na koncu zavrnjeni. "Vsak dan se pogajamo, da bi imeli popoln dostop do vseh vojnih ujetnikov," je povedal novinarjem. "Jasno je, da je omogočanje dostopa Rdečemu križu do vseh vojnih ujetnikov absolutna obveznost."
Zelenski je v svojem četrtkovem nagovoru povedal še, da bo Ukrajina v petek praznovala dan branilcev, ki je bil leta 2014 po ruski invaziji na Krim razglašen za državni praznik. "Jutri bomo zagotovo praznovali enega naših najpomembnejših dni. Praznik vseh naših bojevnikov; od pradavnine do danes, od kozakov do upornikov, od vseh njih pa do vojakov sodobne vojske," je dejal.
Rdeči križ ima otežen dostop do ukrajinskih vojnih ujetnikov, je opozoril tiskovni predstavnik organizacije Ewan Watson ter zatrdil, da "deli frustracije" Kijeva. Watson pa je dejal, da je Rdeči križ že obiskalo več sto vojnih ujetnikov na obeh straneh, vendar je v ujetništvu več tisoč ljudi. Priznal je, da je bil napredek pri obisku ujetnikov "nezadosten".
Prejšnji mesec je Rdeči križ poskušal zagotoviti dostop do Olenivke, vendar so ga ruske oblasti zavrnile. Pri Rdečem križu so danes tako zapisali, da želijo poudariti, da so "ekipe na terenu pripravljene obiskati kazensko taborišče Olenivka in vse druge lokacije, kjer so pridržani vojni ujetniki," a poudarili, da na silo ne morejo vstopiti v kraj pridržanja ali internacije.
V eksploziji v Olenivki je sicer julija umrlo več kot 50 ukrajinskih zapornikov. Ukrajina je prepričana, da so ruske sile v stavbi namerno sprožile bombo, ruska stran pa je za napad obtožila Ukrajino.
Rusija naj bi škodo na Krimskem mostu popravila do julija 2023
Ruska vlada je izvajalcem naročila, naj do 1. julija 2023 dokončajo popravila ključnega mostu, ki povezuje priključeni Krim z Rusijo, poroča BBC. Most je v soboto poškodovala eksplozija, v kateri so po navedbah uradnikov umrli najmanj trije ljudje. Rusija je za napad obtožila Ukrajino, čeprav Kijev tega ni priznal.
Gre za 19-kilometrski most, najdaljši v Evropi, ki je ključna oskrbovalna pot za ruske sile v Ukrajini, vendar pa ga težka tovorna vozila zdaj ne morejo uporabljati. Eksplozija je namreč povzročila, da se je sredinski del enega od obeh vozišč mostu zrušil v morje, poškodovana pa je tudi železniška proga. Trenutno so tako tovornjaki primorani čakati v vrstah za trajekt. Most pa so sicer za železniški in lahek cestni promet že znova odprli.
V dokumentu na spletni strani ruske vlade piše, da je družba Nižneangarsk Transstroj imenovana za edinega izvajalca, zadolženega za "načrtovanje in obnovo uničenih elementov prometne in inženirske infrastrukture Krimskega mostu".
Nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji: Putinova eskalacija "zastrašujoča", a to bi lahko bil tudi zadnji udarec za njegovo oblast
Michael McFaul, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji, je po poročanju Sky Newsa razpravljal o posledicah nedavnega zaostrovanja vojne proti Ukrajini. V Washington Postu je Putinova dejanja obsodil kot zaskrbljujoča, a "navsezadnje tudi samouničujoča".
Pravi namreč, da je voditeljeva odločitev o nezakoniti priključitvi ukrajinskega ozemlja znatno otežila mirovni dogovor. Zelenski bi po njegovem mnenju namreč morda še lahko sprejel ruski nadzor nad Krimom in Donbasom, vendar pa da ne bo nikoli pristal na izgubo Hersona in Zaporožja, še piše. "Putin se je s tem stisnil v kot. Edini način za konec te vojne je, da na oblast v Moskvi prestavimo nekoga drugega," je dejal in dodal, da če bo vojna še naprej tekla brez napredka, bodo glasovi, ki podpirajo sklenitev miru, narasli.
"Napetosti med rusko vojsko in obveščevalnimi službami se že širijo v javnost. Te napetosti bodo samo rasle, če bodo ruski vojaki še naprej umirali in se umikali v Ukrajini," je dejal McFaul, ki meni, da tudi morebitna uporaba jedrskega orožja Putinovi oblasti lahko zadala "poslednji udarec". "Noben svetovni voditelj ga ne bi podprl. Demokratični svet bi bil prisiljen odgovoriti," je povedal ter pojasnil, da bi imel s tem tudi Zelenski vse razloge, da vojno preseli v Rusijo – "vključno z napadi na cilje v Moskvi in drugih večjih mestih". "Hkrati pa je težko verjeti, da bi večina Rusov pozdravila uporabo jedrskega orožja proti svojim slovanskim sosedom. Putin bi verjetno na koncu ostal sam v svoji državi, norec, ki ga je treba ustaviti," je dodal.
Meni sicer, da je Putinova najboljša možnost za ohranitev oblasti ta, da še danes konča z invazijo: "Lahko bi razglasil zmago glede obrambe Donbasa in nato ukazal svojim diplomatom, naj se vključijo v dolga pogajanja o mejah in političnih pravicah tistih, ki živijo tam. Večina Rusov – elit in množic – bi ga podprla."
