Po protestih, ki so izbruhnili po Putinovi napovedi delne mobilizacije, sta bila do načina vpoklicevanja ruskih vojakov kritična tudi dva Putinova zaveznika, predsednica ruskega zgornjega doma Valentina Matvienko in predsednik državne dume, spodnjega doma Rusije, Vjačeslav Volodin.
"Prav je, da se družba ostro odzove na takšne nesprejemljive odločitve," je prek Telegrama sporočila Matvienkova, ko je v poročilih o vpoklicih zasledila, da so bili mobilizirani tudi moški, ki niso izpolnjevali napovedanih kriterijev. Pisala je tudi ruskim regionalnim guvernerjem in jih pozvala, naj zagotovijo, da bo izvajanje delne mobilizacije izvedeno skladno z začrtanimi merili. "Brez ene napake," je zaključila.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Volodin je svoje poglede izrazil v ločeni objavi, kjer je javnosti sporočil, da duma prejema veliko pritožb. Tudi on je politične organe pozval, da morajo storjene napake nemudoma odpraviti in zanje prevzeti odgovornost.
Ruske oblasti so že obljubile, da bodo napake pri vpoklicu popravile. Ruski predsednik je namreč ob napovedi vpoklica dejal, da bo služenje vojaškega roka veljalo le za tiste z "ustreznimi veščinami ali vojaškimi izkušnjami". A kot sta nakazali kritiki Matvienkove in Volodina, so na služenje vpoklicali tudi tiste, ki zahtevanih sposobnosti nimajo.
V jugozahodni ruski regiji so na usposabljanje poklicali 63-letnega nekdanjega vojaka, ki trpi za sladkorno boleznijo, poleg tega ima tudi težave s centralnim živčevjem. Ob prihodu v vojaško bazo so ga sicer poslali domov, poroča Guardian. Guverner vladimirske regije Avdejev je ob napakah pri vpoklicu v soboto mobilizirane vojake pozval, naj se "vsak, ki bo pomotoma poklican, vrne domov".
V Rusiji pridržali že več kot 2000 protestnikov
Tudi protesti se nadaljujejo. Po podatkih humanitarnih organizacij naj bi na demonstracijah, ki potekajo v najmanj 33 mestih, skupno priprli več kot 2000 oseb, poroča Guardian. Ruski zakon namreč prepoveduje neodobrene shode. "Nismo hrana za topove," je na demonstracijah v Moskvi kričala protestnica, slišijo pa se tudi vzkliki, da se ne nameravajo "boriti za Putina".
Medtem je na protestih proti mobilizaciji v ruski republiki Dagestan na Kavkazu tamkajšnja policija proti protestnikom sprožila opozorilne strele. V vasi Endirej, približno na pol poti med Mahačkalo in Groznim, so protestniki blokirali cesto, da bi tako ovirali mobilizacijo 110 moških, na kar je policija odgovorila z opozorilnimi streli.
Do shodov proti vpoklicu v vojsko je prišlo tudi v Mahačkali. Na enem od posnetkov, objavljenih na družbenih omrežjih, je videti, kako policist udarja po obrazu moškega, ki je bil že aretiran. Na drugem posnetku ženske tečejo pred vozečim patruljnim vozilom, da bi ga ustavile.
Po mnenju opazovalec je Dagestan, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo, ena od ruskih regij, iz katere so oblasti vpoklicale še posebej veliko moških. Tudi na splošno so aktivisti mnenja, da je mobilizacija še posebej prizadela pripadnike etničnih manjšin.
V nekaterih delih Rusije so se začeli tudi shodi v podporo Putinovi odločitvi.
Na mejah še vedno dolge kolone vozil
Drugi, ki se ne strinjajo z delno mobilizacijo 300.000 vojakov, še vedno množično bežijo iz države, pred eno izmed mejnih kontrolnih točk z Gruzijo stoji približno 2500 vozil, piše BBC. "Ljudje ne želijo v vojno," je povedal Rus, ki ni želel biti imenovan.
Na najpomembnejšem mejnem prehodu med Rusijo in Finsko Vaalimaa se je danes zjutraj ob 8.uri po lokalnem času na ruski strani nabrala 500 metrov dolga kolona avtomobilov, je na Twitterju sporočil vodja enote za mednarodne zadeve pri finski mejni straži Matti Pitkaniitty.
Mejni prehod Vaalima, ki je zdaj postal najbolj obremenjena kontrolna točka za vstop na Finsko, se po navedbah mejnih policistov uporablja za neposredna potovanja v Helsinke, od koder mnogi Rusi potujejo naprej v druge schengenske države. Po besedah Pitkaniittyja je namreč veliko Rusov na Finsko vstopilo z vizumi, ki so jih izdale druge schengenske države.
Finska ima z Rusijo okoli 1340 kilometrov skupne meje, kar je več kot katera koli druga država v EU. Ruski turisti so do zdaj kljub vojni v Ukrajini lahko vstopali v schengensko območje čez finsko mejo, vendar pa so v Helsinkih nedavno napovedali, da nameravajo uvesti prepoved vstopa za turiste z veljavnimi schengenskimi vizumi. Podoben ukrep so že sprejele Poljska in baltske države.
Nova obstreljevanja na vzhodu in jugu Ukrajine
Ukrajinska vojska je v zgodnjih jutranjih urah sporočila, da so ruske sile v zadnjem dnevu izvedle več deset raketnih in zračnih napadov na jugu in vzhodu Ukrajine. Pri tem naj bi ciljali vojaške baze in 35 naselij s civilisti.
Rusija napade na civiliste zanika, njena državna tiskovna agencija RIA pa je s sklicevanjem na neodvisne vire še pred tem sporočila, da so ukrajinske sile začele z obstreljevanjem ruskega skladišča z gnojili, v zgodnjih jutranjih urah pa naj bi v raketnem napadu na hotel v Hersonu ubili dve osebi. Po informacijah Kirilla Stremousova je med mrtvima tudi nekdanji proruski ukrajinski poslanec Oleksij Jouravko. "Reševalci še vedno pregledujejo ruševine in iščejo žrtve," je še dodal. V času napada naj bi se v hotelu nahajalo tudi več ruskih novinarjev, poročata Reuters in Guardian.
Iz Ukrajine prihajajo tudi vesti, da so v noči na nedeljo južno pristaniško mesto Odesa napadli Iranski droni. Pri tem naj bi zadeli upravno stavbo v središču mesta.
Lavrov: Priključene regije bodo uživale popolno zaščito Rusije
Medtem ko v štirih vzhodnih ukrajinskih regijah teče tretji dan zbiranja referendumskih podpisov o priključitvi k Rusiji, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na generalnem srečanju Združenih narodov regijam v primeru priključitve obljubil "popolno zaščito Rusije." Dejal je, da bodo v primeru priključitve tam veljali "vsi zakoni, doktrine, koncepti in strategije Ruske federacije," pri čemer se je izrecno skliceval tudi na rusko doktrino o uporabi jedrskega orožja.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je ruske izjave o morebitni uporabi jedrskega orožja označil za "popolnoma nesprejemljive" in dodal, da jim Kijev ne bo popuščal. "Vse jedrske sile pozivamo, naj spregovorijo zdaj in Rusiji jasno povedo, da takšna retorika ogroža svet in da je ne bomo tolerirali," je dejal.
Referendumske glasove bodo začeli preštevati v torek, Ukrajina in zahodne države pa so že sporočile, da ne bodo priznale rezultatov glasovanja. Ukrajina je v luči referendumov tudi zahtevala nujno sejo varnostnega sveta Združenih narodov, Rusijo pa obtožila, da s poskusom spreminjanja meje krši ustanovno listino narodov.
Zelenski: Ruski dezerterji bodo deležni 'civilne obravnave'
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru ruske vojake pozval k predaji, rekoč "za kaj se Rusija sploh bori? Vsi veste, da je vaša država tista, ki prinaša zlo".
V nadaljevanju nagovora je ruskim vojakom obljubil, da jih bo Ukrajina obravnavala civilizirano, v skladu z vsemi mednarodnimi konvencijami, da Rusija o okoliščinah njihove predaje ne bo obveščena in da jih ne bodo prisilno vrnili v Rusijo.
