Vse se je začelo v gozdu na obrobju Tjumna, ko je policija dva mladeniča, Kirila Brika in Deniza Ajdina, zalotila pri preizkušanju doma izdelanega razstreliva, ju pridržala in le dan pozneje od njiju dobila priznanje, da sta bila del anarhistične teroristične skupnosti. Deniz Ajdin je, preden so ga aretirali, študiral na Fakulteti za prometne tehnologije v Tjumnu. Želel je postati voznik lokomotive, v prostem času pa je igral v lokalni skupini Sibirska brigada. Živel je s svojo punco Diano in s porokami zaslužil le toliko denarja, da je preživel. "Redko je pil, bil je v dobri fizični formi. Ni maral vojaških tem, čeprav je imel dovoljenje za orožje," je Deniza opisal njegov prijatelj Pavel.
Združila sta ju punk in anarhizem
Deniz je Kirila Brika spoznal pred nekaj leti na rock koncertu. Začela sta igrati v isti zasedbi, dodatno pa ju je povezovalo dejstvo, da sta bila oba anarhista in antifašista. Kiril je rad izdeloval domače petarde, z očetom pa je popravljal karoserije. Na dan, ko ju je prijela policija, sta, kot pravita, iz radovednosti preizkušala eno od eksplozivnih naprav. Vendar sta hitro priznala krivdo in imenovala še štiri člane "teroristične organizacije" - dva znanca iz Surguta (Nikito Olejnika in Romana Paklina) in dva iz Jekaterinburga (Jurija Neznamova in Danila Čertikova). "Preiskavo je izvedla skupina več uslužbencev preiskovalnega oddelka ministrstva za notranje zadeve za regijo Tjumen. A niso bili zadovoljni s stališčem, da sta bili pridržani le dve osebi," meni Andrej Bekin, odvetnik Čertikova. Tako hitro priznanje je posledica mučenja.
Ko je Deniz prišel v pisarno, so ga prisilili, da se je slekel in počepnil, na glavo so mu dali škorenj in zagrozili, da bo posiljen, če bo škorenj padel nanj. "Iz omare so vzeli gumijasto palico in leseno nogo za tabure ter mi povedali, da mi bodo te stvari dali v danko. V tem položaju so me držali približno 30 do 40 minut," se je spominjal. Nato so mu na glavo nalepili plastično vrečko, mu zvezali roke in ga približno 30 minut tolkli po trebuhu in zatilju. Sledilo je vprašanje "Ali ste želeli razstreliti vlake?" "Nisem zdržal, zato sem pritrdil, saj so mi grozili, da bo drugače še huje," je Deniz povedal svojemu odvetniku.
Kiril je doživel drugačno, a prav tako grozljivo obliko mučenja. Roke so mu vklenili na hrbet, mu cel obraz nalepili s papirjem in okoli cele glave ovili lepilni trak. Ničesar ni videl in težko je dihal, ker ni imel zraka, znoj pa mu je tekel v oči. Zvijali so mu zapestja, ga tepli po glavi in od njega zahtevali, naj prizna izdelavo eksplozivne naprave in sodelovanje v terorističnih dejavnostih. "Ko sem se začel upirati, so mi rekli, da me bodo posilili, če tega ne priznam," je povedal. Tako je pritrdil, da se agonija ne bi nadaljevala.
Tretji od obtožene šesterice je Nikita Olejnik iz Surguta, ki je na tamkajšnji državni univerzi študiral kirurgijo, anarhizem pa je, kot pravi, odkril pod vplivom punk glasbe. Privlačila ga je ideja o socialni pravičnosti in enakopravni porazdelitvi dobrin v družbi. Na koncu so ga obtožili, da je nasprotnik državne oblasti in "ustavnega reda Ruske federacije".
Z drugim obtoženim, Romanom Paklinom, je ustanovil knjižnico s številnimi knjigami o filozofiji, politiki in zgodovini. Roman je bil potrt zaradi razmer v Rusiji ter neenakosti in totalitarizma, ki vladata v državi. Po njegovih besedah so ga iz službe odvlekli štirje uslužbenci ministrstva za notranje zadeve v civilu. Zvezali so mu roke, ga vklenili, mu z lepilnim trakom zavezali oči in ga odpeljali v "nekakšen hangar". Tam so mu na nožne prste pritrdili sponke in začeli 'tretma' z elektrošoki.
Peti obtoženec je Danil Čertikov, znani veterinar v Jekaterinburgu, ki je v prostem času igral glasbo. Igral je kitaro v svoji skupini Rocker Balboa. S prijatelji se je dogovarjal tudi o izdaji revije, posvečene anarhizmu, a do uresničitve ni prišlo. "Ideje naše ideologije so se šele začele razvijati, nismo imeli jasnih načrtov, vse smo se samo dogovarjali," je povedal preiskovalcem, a se je pod pritiskom na koncu zlomil, priznal krivdo in pričal proti svojim prijateljem. Po aretaciji so ga namreč stlačili v avto, ga vrgli na tla med sprednji in zadnji sedež, nakar je nanj stopil eden od pripadnikov varnostnih sil. Ko je prišel na policijsko upravo, so ga tepli po zatilju, hrbtu, nogah in obrazu ter ga prisilili, da je 150-krat počepnil.
Zadnji obtoženi je Jurij Neznamov, 27-letni anarhist in oblikovalec, prebivalec Jekaterinburga. Delal je kot svobodnjak, ukvarjal se je s 3D modeliranjem, vseh veščin pa se je naučil sam iz knjig in predavanj na YouTubu. Povedal je, da takšne bolečine še ni doživel. Vse skupaj se je začelo tako, da so ga dušili z vrečko, nato pa so ga varnostniki vrgli na tla, mu na obraz nadeli krpo ter ga po nosu in ustih začeli polivati z vodo. "Po tem so mi močno zvezali noge in roke. V enega od mojih teniških copat so dali nekaj mokrega, zadaj nekaj pritrdili in prižgali elektriko. Kako dolgo je to trajalo, ne morem povedati, saj se je zdelo kot cela večnost," se je spominjal. "Po vsakem električnem šoku sem moral kričati, da ljubim Putina," je povedal. Ni prepričan, kam so ga odpeljali, domneva pa, da je šlo za stavbo tjumenskega oddelka ministrstva za notranje zadeve.
Anarhistični manifest?
Po različici tjumenskih preiskovalcev, ki temelji na priznanjih priprtih anarhistov, je omenjena šesterica kriva za ideje o ustvarjanju "teroristične skupnosti", ki jih je konec leta 2021 prvotno zasnoval Nikita Olejnik. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bil koordinator te skupine anarhistov. Olejnik je med zaslišanjem povedal, da v družbi prijateljev ni bilo hierarhije – šlo je za prijateljsko skupino anarhistov, ki so se navduševali nad punk glasbo, levičarskimi idejami in marksizmom.
Preiskovalci omenjajo tudi anarhistični manifest, zaradi katerega naj bi bila Olejnik in Paklin jeseni 2021 zaprta. V njenem ekonomskem delu je predlagana prerazporeditev proizvodnih sredstev in poudarjeno, da mora biti gospodarstvo načrtovano, kar pa "je mogoče doseči le, če pridejo delavci na oblast s splošno stavko". V drugih delih manifesta so izpostavljene moralne in etične kvalitete anarhista – biti mora solidaren z delavci, podpirati stavke, o tem pripovedovati svojim prijateljem in te ideje popularizirati na internetu, zato naj bi bil tudi ustvarjen račun Burevestnik na Instagramu.
