Ukrajina

Požar na Krimu pogašen. Prigožin sporoča: Wagnerja bo kmalu konec

Sevastopol, 29. 04. 2023 09.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
M.P., STA
Komentarji
0

Ruski bloger je z javnostjo delil videoposnetek šefa ruske skupine plačancev Jevgenija Prigožina, ki pravi, da bo Wagnerja kmalu konec. Kako resno misli s to izjavo, sicer ni popolnoma jasno. Požar, ki je izbruhnil v mestu Sevastopol na Krimu, so ruske sile medtem uspele pogasiti. Guverner krimske regije Mihail Razvožajev je sporočil, da je zagorel rezervoar za gorivo. Ob tem je dejal, da se je ta vnel po napadu dveh brezpilotnih letal, na spletu pa je zapisal tudi, da v požaru ni bil poškodovan nihče.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Požar v ruskem skladišču goriva
    00:59
    Iz 24UR: Požar v ruskem skladišču goriva
  • Požar na Krimu
    00:29
    Požar na Krimu

 

"Po prvih podatkih se je požar vnel po napadu dveh brezpilotnih letal," je v soboto na spletu sporočil ruski guverner Mihail Razvožajev, poroča Reuters. Krimski polotok in tudi samo mesto Sevastopol sta bila po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani deležna večkratnih napadov. Ruske oblasti so za napade okrivile Ukrajino.

A Ukrajina številnih domnevnih napadov na krimsko ozemlje ni priznala in tudi za zdaj dogodkov na polotoku ne komentira. Tudi sicer Kijev skoraj nikoli ne prevzame odgovornosti za napade na ruskem ozemlju ali ukrajinskih ozemljih, ki so trenutno pod nadzorom Rusije.

Razvožajev je na spletu še zapisal, da v sobotnem požaru ni bil nihče poškodovan. Po večurni intervenciji pa so obsežen požar naposled le uspeli pogasiti.

Prigožin o koncu Wagnerja

Ruska plačanska skupina Wagner, ki vodi napad na Bakhmut v Ukrajini, bi lahko kmalu nehala obstajati, je po poročanju tujih medijev v videoposnetku, ki so ga objavili sinoči, dejal njen ustanovitelj Jevgenij Prigožin. "Prehajamo v točko, ko bo konec Wagnerja. Skupina bo v kratkem prenehala obstajati. Postali bomo zgodovina, ni razloga za skrb, te stvari se dogajajo," je dejal ruskemu vojaškemu blogerju Semjonu Pegovu.

Jevgenij Prigožin
Jevgenij Prigožin FOTO: AP

Ni sicer jasno, kdaj je posnetek nastal in ali je Prigožin s svojimi besedami mislil resno. Že v začetku tedna je namreč zanikal svoje predhodne besede, da se je le šalil, ko je dejal, da bo Wagner nehal z obstreljevanjem Bakhmuta, da bi lahko ukrajinske sile v mesto pripeljale zahodne novinarje. 

V preteklosti je Wagner trdil, da jim ruska vojska ne zagotavljajo potrebne logistične podpore. Prigožin je pred tem moskovske uradne oborožene sile obtožil, da njegovim ljudem ne dajejo streliva, ki ga potrebujejo, vrhovne voditelje pa je obtoži izdaje.

Kot je dodal, je ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja pozval, naj Moskva njegovi skupini pošlje več streliva. "Če primanjkljaj streliva ne bo dopolnjen, se bomo, da ne bi potem bežali kot strahopetne podgane, prisiljeni umakniti ali umreti," je zatrdil.

V spopadih za mesto Bahmut so zaradi pomanjkanja streliva izgube petkrat večje od potrebnih, je opozoril. "Vsak dan imamo na tisoče trupel, ki jih pospravimo v krste in pošljemo domov," je dejal Prigožin v danes objavljenem intervjuju z ruskim vojaškim blogerjem Semjonom Pegovom.

Prigožin je prav tako dejal, da je po njegovem mnenju Ukrajina pripravljena na pričakovano protiofenzivo, in namignil, da bi se ta lahko začela do 15. maja.

Poljska zasegla stavbo ruske srednje šole v Varšavi

Poljska je medtem zasegla poslopje ruske srednje šole v Varšavi, je sporočilo poljsko zunanje ministrstvo. Ruski veleposlanik na Poljskem Sergej Andrejev je v odzivu na dejanje Poljske opozoril, da je zaseg nezakonit, ter zagrozil, da bo Moskva sprejela povračilne ukrepe. Podobno sporočilo je za Poljsko imela tudi Rusija, ki pravi, da je bil zaseg nezakonit.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva, gre za "zaseg sodnega izvršitelja" v imenu občine. "Stavba bo zdaj pripadala varšavski mestni hiši," je dodal.

Pred letom dni je varšavska mestna uprava zasegla nekdanji ruski diplomatski objekt, ki je predmet pravnega spora med Poljsko in Rusijo in ki so ga prebivalci Varšave poimenovali "gnezdo vohunov". Takrat je šlo za približno deset nadstropij visoko stavbo, zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na jugu prestolnice, ki so jo v preteklosti uporabljali sovjetski diplomati, nato pa rusko veleposlaništvo.

Zelenski poziva k dobavi orožja za učinkovitejšo zračno obrambo Ukrajine

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po zadnjih ruskih raketnih napadih na stanovanjske zgradbe v Ukrajini, v katerih je bilo v petek ubitih najmanj 25 ljudi, Zahod pozval, naj Ukrajini zagotovi več orožja, vključno z bojnimi letali, ki bi omogočila boljšo zračno obrambo. "Zračna obramba, sodobne zračne sile, brez katerih učinkovita zračna obramba ni mogoča, artilerija, oklepna vozila. Vse, kar je potrebno za zagotavljanje varnosti naših mest, naših vasi, tako v zaledju kot na frontni črti," je Zelenski dejal v petkovem večernem video nagovoru.

Opozoril je, da je bilo v napadu v mestu Uman v petek zgodaj zjutraj ubitih najmanj 23 ljudi, med njimi štirje otroci. V regiji Dnipropetrovsk sta bili v ruskih napadih ubiti mati in njena triletna hči. Po navedbah Zelenskega je ukrajinska protiletalska obramba preprečila veliko večje število civilnih žrtev, saj je prestregla 21 od 23 ruskih raket.

Minister za obrambo Oleksij Reznikov je v petek sporočil, da so priprave na že dolgo napovedano spomladansko ofenzivo Ukrajine tik pred zaključkom.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v četrtek v Bruslju dejal, da so zavezniki in partnerji Nata Ukrajini doslej zagotovili 1550 oklepnih vozil in 230 tankov, ter da te dobave predstavljajo več kot 98 odstotkov bojnih vozil, obljubljenih Ukrajini v okviru mednarodne kontaktne skupine pod vodstvom ZDA.

Kijev pozdravil dogovor Bruslja in petih članic EU glede žita iz Ukrajine

Ukrajinski finančni minister Sergej Marčenko je pozdravil dogovor, ki so ga v petek dosegle Evropska komisija in pet vzhodnoevropskih članic EU glede uvoza žita iz Ukrajine. Blokada ukrajinskega uvoza ne bi bila škodljiva le za Ukrajino, ampak bi povzročila tudi ogromno trpljenja na Bližnjem vzhodu in v Afriki, je na srečanju finančnih ministrov EU v Stockholmu opozoril Marčenko.

Ukrajinsko žito
Ukrajinsko žito FOTO: Shutterstock

Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija so se zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita, za katero je EU junija lani odpravila carine, znašle v težavah. Prišlo je do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere. Zato so se odločile za enostranske ukrepe.

V skladu z dogovorom, doseženim v petek, bodo po napovedih podpredsednika komisije Valdisa Dombrovskisa omejili uvoz štirih vrst žita in zagotovili finančno pomoč državam. Te pa bodo odpravile prepoved uvoza žita iz Ukrajine.

Kot je napovedal Dombrovskis, bo komisija predlagala izredne zaščitne ukrepe za štiri najbolj občutljive kmetijske proizvode. To so pšenica, koruza, oljna ogrščica in sončnična semena. Ukrajinske sosede bodo v zameno odpravile enostranske ukrepe, ki so jih uvedle v povezavi z ukrajinskim žitom, je še dejal. Večinoma so začasno prepovedale njegov uvoz.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou