Ruske oblasti so sporočile, da bodo imeli referendumi o priključitvi k Rusiji na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje znatne posledice, zlasti na področju varnosti. "Na omenjenih ozemljih bo prišlo do korenitih sprememb z vidika mednarodnega prava in ukrepov, sprejetih za zagotavljanje varnosti," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, pri čemer se je ponovno skliceval na grožnje Moskve, da bo za obrambo svojega ozemlja uporabila tudi jedrsko orožje.

Tudi nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izpostavil možnost, da bi Rusija na teh ozemljih lahko uporabila svojo doktrino jedrskega odvračanja in napovedal, da bodo oborožene sile znatno okrepile obrambo vseh ozemelj, priključenih Rusiji. "Rusija ima pravico uporabiti jedrsko orožje, če je to potrebno, ob strogem upoštevanju načel vladne politike jedrskega odvračanja," je še dodal aktualni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je medtem dejal, da želi Rusija "rešiti ljudi" v štirih regijah v Ukrajini, kjer so še v torek potekali referendumi. Če bodo tamkajšnji prebivalci glasovali za priključitev k Rusiji, bo Moskva "prevzela suverenost" nad približno 20 odstotki Ukrajine, vključno s Krimom, ki je bil priključen leta 2014.

Putin je že pred referendumi napovedal, da bodo ob priključitvi ozemelj vse nadaljnje ukrajinske napade obravnavali kot napade na svoje ozemlje in se branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Britansko obrambno ministrstvo pa je v obveščevalnih podatkih navedlo, da obstaja realna možnost, da bo Putin že v petek uradno oznanil priključitev zasedenih ukrajinskih regij k Rusiji. Putin naj bi namreč v petek nagovoril oba domova ruskega parlamenta.

Glasovanje na omenjenih ukrajinskih ozemljih, ki mejijo na Rusijo, se je začelo v petek, samo danes pa je potekalo na voliščih, ki jih je skupno več sto. Ostale dni je bilo iz varnostnih razlogov, kot so trdili organizatorji, glasovanje organizirano v skupnostih in od vrat do vrat. Okupacijske oblasti so sicer že sporočile, da so referendumi veljavni, saj da se jih je udeležila več kot polovica volivcev. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je v Donecku do ponedeljka zvečer glasovalo 86,89 odstotka volivcev, v Lugansku 83,61 odstotka, 63,58 odstotka v regiji Herson ter 66,43 odstotka v Zaporožju.

Zgodnji začasni izidi referendumov v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje medtem kažejo na prepričljivo in pričakovano podporo volivcev za priključitev k Rusiji. Po preštetju vseh glasov na voliščih za izseljence iz teh regij v Rusiji, so volivci jasno podprli priključitev novih ozemelj k Rusiji. Rezultati z volišč v separatističnih regijah zaenkrat še niso znani, po do sedaj dostopnih zgodnjih izidih pa kaže na podoben izid tudi tam, poročajo tuje agencije.

"Že zdaj je jasno, da je velika večina ljudi podprla vprašanje odcepitve od Ukrajine in priključitve k Rusiji," je na družbenih omrežjih zapisal vodja proruskih oblasti regije Herson Vladimir Saldo. Po preštetju vseh glasov na voliščih za izseljence iz teh regij v Rusiji, so volivci jasno podprli priključitev novih ozemelj k Rusiji.

Po preštetju vseh glasov je 96,7 odstotkov tistih, ki so glasovali na voliščih v Rusiji, podprlo priključitev regije Herson, 97 odstotkov volivcev pa je podprlo priključitev regije Zaporožje. Skoraj 98 odstotkov volivcev v Rusiji je podprlo tudi priključitev separatističnih republik Doneck in Lugansk k Rusiji, poroča ruska tiskovna agencija Tass. O neznatno nižjih odstotkih iz volišč v ukrajinskih regijah Herson in Zaporožje poroča tudi nemška tiskovna agencija dpa.

"Svet ruske dume se bo v sredo sestal na seji, na kateri bo določil datume in postopek obravnave predlogov zakonov za sprejem novih regij v Rusijo, če bodo prebivalci glasovali za priključitev k Rusiji," je povedal vodja nadzornega odbora zakonodajne oblasti v Moskvi Oleg Morozov.

Blinken: Zahod ne bo nikoli priznal ruske priključitve ukrajinskega ozemlja

Na prve objavljene rezultate referendumov se je že odzval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je referendume ponovno označil za prevaro in očitno kršitev mednarodnega prava. Na Twitterju pa je tudi zapisal, da je govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu jasno povedal, da Nato neomajno podpira suverenost Ukrajine in njeno pravico do samoobrambe.

Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je obljubil, da Zahod ne bo nikoli priznal ruske priključitve ukrajinskega ozemlja in ponovil grožnjo predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA Rusiji naložile dodatne hitre in hude stroške, če bo nadaljevala z referendumi. "Pomembno se je zavedati, kaj se tu dogaja. Rusija je napadla Ukrajino, zavzela ozemlje in na nekaterih ozemljih, ki jih je zavzela, izvaja diabolični načrt in izseljuje lokalno prebivalstvo," je dejal in pojasnil, da ruske oblasti nekatere ljudi deportirajo, drugi pa preprosto izginejo.

"Nato v državo pripeljejo Ruse, postavijo marionetne vlade, izvedejo referendum in v vsakem primeru manipulirajo z izidom, da bi lahko trdili, da ozemlje pripada Rusiji," je še dodal.

Volivci naj med glasovanjem ne bi imeli zasebnosti, nekateri sprašujejo, kaj morajo obkrožiti

Neodvisni ruski mediji so medtem poročali, da so volivci v preteklih dneh glasovali pod prisilo in ob grožnjah z orožjem, kljub poročilom o posamičnih obstreljevanjih pa naj bi danes odprli vsa volišča. Po objavi rezultatov referendumov bodo separatistični voditelji Putina uradno zaprosili za priključitev k Rusiji. Po navedbah Kremlja bi se to lahko zgodilo kmalu.

Kot smo že poročali, so po spletu namreč zakrožili posnetki z volišč, ki prikazujejo dogajanje med glasovanjem – nekateri tudi, da volivci med obkroževanjem odgovora nimajo zasebnosti. Ena od starejših volivk je med glasovanjem prisotne vprašala, "kaj mora označiti". Pod objavo so se tako že takoj po začetku referenduma pojavili komentarji, da rezultat ne bo odražal resnične volje volivcev. 

"Rusi so pri nas opazili zavračanje in strah pred referendumom, zato so bili prisiljeni k nam pripeljati ljudi, da nam ustvarijo iluzijo glasovanja. Skupine Rusov z oboroženimi vojaki hodijo od vrat do vrat, vendar jim malokdo odpre," je dejal ukrajinski župan mesta Melitopol Ivan Fedorov. Pojasnil je, da so Rusi v mesto pripeljali svoje ljudi, ki po ulicah Ukrajince pozivajo h glasovanju.

Guverner Luganska Serhii Haidai je medtem ruske uradnike obtožil, da si zapisujejo imena tistih, ki niso glasovali za pridružitev območij Rusiji. Dodal je, da so ruski uradniki grozili, da bodo 'podrli vrata' vseh, ki ne bodo želeli glasovati, in objavili fotografije dveh zapuščenih volišč.

Zahod referendume obsodil kot nezakonite

Ukrajinske oblasti in njihove zahodne zaveznice so referendume obsodile kot nezakonite in že po njihovi napovedi poudarile, da ne bodo priznale njihovih rezultatov. Nezakoniti so sicer tako po ukrajinskem kot mednarodnem pravu, potekajo pa brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.

Ukrajinsko ministrstvo, pristojno za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je medtem že opozorilo, da bodo sodili vsem organizatorjem glasovanj. Ukrajince, ki pri tem sodelujejo, naj bi obsodili zaradi izdaje, grozilo pa jim bo najmanj pet let zapora, poroča agencija Reuters, ki navaja svetovalca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ukrajina je referendume označila za brezpredmetne, saj ne bodo spremenili njenih načrtov o "osvoboditvi začasno okupiranega ozemlja".

Na drugi strani so nekateri zadovoljni, da so razpisali referendum. 59-letni Leonid, ki je glasoval na enem izmed volišč v Rusiji, je po poročanju AP-ja ob prihodu z volišča dejal, da je zelo srečen. "Navsezadnje se situacija le približuje ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze. Referendum je le še en korak v to smer," je dodal. V Rusiji se podporniki referenduma združujejo v večjih skupinah z govorci, ki glasno podpirajo "združeno Rusijo".

Kazahstan bo zaščitil Ruse, ki bežijo pred mobilizacijo

Kazahstan bo zagotovil varnost in oskrbo Rusov, ki bežijo v to državo, da bi se izognili vojaški mobilizaciji v Rusiji, je danes dejal kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev. Ob tem je ponovno obsodil napad na Ukrajino in pozval k spoštovanju njene ozemeljske celovitosti.

"V zadnjih dneh k nam iz Rusije prihaja veliko ljudi. Večina jih je prisiljena oditi zaradi brezizhodnega položaja," je dejal kazahstanski predsednik. "Poskrbeti moramo zanje in jim zagotoviti varnost," je dodal Tokajev, sicer zaveznik Moskve, ki pa se je od ruske ofenzive v Ukrajini oddaljil od Kremlja.

Medtem ko v štirih ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, potekajo referendumi o priljučitvi Rusiji, je kazahstanski predsednik ponovno pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine. "Ozemeljska celovitost države mora biti neodtujljiva, to je ključno načelo," je opozoril.

Napad na Ukrajino je med nekaterimi Kazahstanci zbudil strah, da bi tudi njihova država lahko postala tarča ruskih ambicij, zlasti zaradi dolge meje z Rusijo in velike etnične ruske manjšine. "V naši neposredni bližini poteka velika vojna. Tega ne smemo pozabiti in moramo najprej misliti na svojo varnost," je dodal Tokajev.

Po podatkih kazahstanskega notranjega ministrstva je od 21. septembra, ko je ruski predsednik Putin odredil delno mobilizacijo, v državo vstopilo približno 98.000 Rusov, zapustilo pa jo je nekaj več kot 64.000.