'Ne vem, ali se bom vrnil živ ali v krsti. Prosim, rešite me'

Pred dnevi je indijska vlada sporočila, da je Rusija odpustila več deset od skupno 91 Indijcev, ki so bili prevarani in poslani v boj v Ukrajino. BBC-jev novinar Neyaz Farooquee se je pogovarjal z nekaterimi izmed njih, povedali so mu, da so se morali soočiti z minami, droni, raketami in ostrostrelskimi napadi – in to po le malo ali nič vojaškega usposabljanja.

Vsaj devet Indijcev je že umrlo v ukrajinski vojni, indijske oblasti pa so aretirale 19 oseb zaradi trgovine z ljudmi.

Gre za temo, ki jo je med obiskom v Moskvi načel tudi indijski premier. Obe državi sicer tradicionalno gojita tople odnose.

"Ne morem verjeti, da sem zunaj," je dejal Sunil Karwa, električar iz Rajasthana, ki se je februarja pridružil ruski vojski. Nahajal se je v bližini Bahmuta, mesta na vzhodu Ukrajine, ki je bilo priča intenzivnim bojem. Opisal je prizore smrti in uničenja, pri čemer ga je najbolj prizadelo, ko je bil moški iz njegove bližnje vasi ustreljen na bojišču. "Poslali so ga nazaj na prvo bojno linijo 15 dni po poškodbi in omedlel je na polju. Zdaj je paraliziran," je dejal.

Tako on kot večina rojakov so bili delavci med 19. in 35. letom, ki so jih najeli agenti v Indiji, Dubaju in Rusiji.

Pravijo, da so bile njihove pogodbe v ruščini, jeziku, ki ga niso razumeli. Kljub temu so jih podpisali v upanju na boljše priložnosti.

Raja Pathan je končal v vojski, potem ko ga je svetovalec za izobraževanje prevaral, da se je vpisal na neobstoječo fakulteto. "Ko sem prišel tja, sem videl reklame za vojsko. Do takrat sem že porabil toliko časa in denarja, da sem se odločil vseeno pridružiti," je povedal. Smrt dveh prijateljev ga je nato hitro prisilila k odhodu. Avgusta je bil izpuščen s pomočjo ruskega poveljnika. Zdaj prebiva v Moskvi in pomaga drugim Indijcem, da pobegnejo. 

Azad Kumar je imel srečo v nesreči, da se je med treningom pomotoma ustrelil v stopalo. "Nikoli prej nisem prijel pištole. Bilo je izjemno mrzlo, z orožjem v levi roki sem se ustrelil v stopalo." Zdaj, ko je spet v Kašmirju, pripoveduje, kako ga je poveljnik obtožil, da se je namenoma ustrelil v stopalo, da bi se izognil odhodu na fronto. "Imel sem srečo, da nisem šel v boj. Štirje moški iz mojega tabora so takrat umrli v napadu. Lahko bi bil eden izmed njih," je dejal.

Mohammad Sufjan iz južne indijske države Telangana se je 12. septembra vrnil v Indijo. Še vedno ga preganjajo grozote, ki jih je videl. Najbolj pretresljiv trenutek je doživel februarja v Hersonu, ko je bil njegov prijatelj ubit pred njegovimi očmi. "Bil je le 15 metrov stran od mene, kopal je jarek, ko je priletela raketa. Njegovo mrtvo telo sem z lastnimi rokami položil v tovornjak."

Po tem dogodku je z drugimi tam ujetimi Indijci objavil video, v katerem so prosili za pomoč. Posnetek je prišel do indijskega poslanca Asaduddina Owaisija, ki je zadevo prenesel na zunanje ministrstvo. Družine teh moških so prav tako zaprosile indijsko vlado, naj jim pomaga pri vrnitvi. Medtem ko so nekateri torej že prišli domov, se agonija za druge in njihove družine nadaljuje.