Nekaj pred 4. uro zjutraj, 13. maja, po lokalnem času so na Hmelnitski padle prve rakete. Nato je čez nekaj časa sledila še ena serija eksplozij. Poročila o tem, kaj so za napad uporabile ruske letalske in raketne sile, se razlikujejo. Nad mestom naj bi brnele 'iranske kosilnice' Shahed-136, poročali pa so tudi o izstrelitvah manevrirnih raket, ki ponavadi sledijo samomorilskim dronom.
Močne (sekundarne) detonacije so takoj spodbudile ugibanja o tem, kaj se je nahajalo v skladišču. Najprej so viri poročali, da gre za skladišče goriva, nato da naj bi tam ukrajinska vojska hranila večje količine streliva. Kmalu zatem je na ruskih in ukrajinskih Telegram kanalih zaokrožila informacija, da naj bi v Hmelnitskem hranili strelivo z osiromašenim uranom, ki ga je Ukrajini za tanke Challenger 2 poslala Velika Britanija.
Nato so v mestu zaznali povečanje sevanja. Začele so se širiti zgodbe o radioaktivne oblaku nad zahodom Ukrajine. Zaradi panike, ki se je razlegla v lokalnih komunikacijskih mrežah in skupinah, je v nekaterih lekarnah v mestu začelo zmanjkovati joda. Govorilo se je o tem, da so v Hmelnitski poslali posebne strokovnjake, da požar gasijo z roboti in oblasti poskušajo prikriti razsežnost katastrofe.
Vendar meritve kažejo drugo sliko. Sicer drži, da se je sevanje ob eksploziji povečalo, vendar le za 'ščepec' oz. za "banano in pol", kot so pojasnili na slovenski digitalni platformi Jedrska.si. Sevanje se je povečalo na 150 nSv/H. "Vrednosti sevanja ne odstopajo od naravnega ozadja. Meritve so javne. Problem Ukrajine ni sevanje, ampak vojna," so zapisali in dodali, da v mestu ni radioaktivne kontaminacije, ki bi kogar koli ogrožala, prav tako ne oblaka in močno povečanega sevanja.
Za primerjavo, sevanje na območju okrog jedrske elektrarne Černobil je od 4- do 30-krat večje.
Kasneje so prišle v javnost satelitske fotografije, ki prikazujejo skladišče pred in po napadu. Kot kaže, je bilo skoraj povsem uničeno.
- FOTO: Telegram
- FOTO: Telegram
