Bitka za "strateško nepomembni Bahmut" je največja bitka v Ukrajini po drugi svetovni vojni. Na območju nekaj deset kvadratnih kilometrov si nasproti stoji več kot 100.000 vojakov, okrog 80.000 Ukrajincev in 36.000 pripadnikov Wagnerjevih plačancev ter neznano število pripadnikov redne ruske vojske, ki 'čaka' na bočnih položajih.
V zasneženem Bahmutu sedaj boji potekajo v samem središču, le nekaj sto metrov od poslopja mestne administracije. Še bolj neizprosno je v predmestjih Ivanivske in Hromove, kjer Ukrajinci vodijo praktično zadnjo linijo obrambe pred popolno obkolitvijo mesta. "Vsak dan je isti občutek – postaja vse slabše in slabše. Sovražnik nas preizkuša in se pripravlja na nekaj," za Deutsche Welle pove strojničar na enem od utrjenih položajev.
Vojak s klicnim znakom Taksist pove, da so razmere zelo srhljive. "Razmišljam o na desettisoče mrtvih in o ljudeh, s katerimi si še kadil zvečer in jih nekaj ur kasneje ni bilo več. Vsak dan razmišljam o njih," govori v solzah.
Pripadnik s klicnim znakom Slava na drugem položaju ponavlja, da Bahmut mora obstati. "Iz mesta vodita dve strateško pomembni poti. Od tam lahko sovražnik razvije več smeri napada na katerem koli delu fronte. Tam se nahaja velika koncentracija njihovi sil, ki preizkušajo našo obrambo." Ob njem sedi 'Dedek', predstavnik enote za stike z mediji. "Poglejte, sovražnik umira, naša morala je na visokem nivoju. Dovolj so neumni, da svojim ljudem prodajo zgodbo o osvojitvi Bahmuta. Na začetku vojne so poskušali zasesti Kijev in Harkov. Toda ni jim uspelo. Sedaj poskušajo prodati zgodbo o Bahmutu, vendar lahko od tukaj vidite, kako je videti druga največja vojska na svetu."
Medtem v ukrajinskih improviziranih poljskih bolnišnicah vsak dan opravijo okrog 80 nujnih posegov. Kot za DW pojasni vojaški zdravnik Dmitro, je 90 odstotkov poškodb posledica zadetkov šrapnelov granat.
Za španski El Pais je pred dnevi spregovoril pripadnik teritorialne obrambe, ki je zaradi kritik poveljstva želel ostati anonimen. Vojak se namreč ne strinja, da poveljstvo v prvo linijo obrambe pošilja manj izkušene borce. "Bahmut je pekel na Zemlji. Poslani smo v klavnico, lokalno prebivalstvo pa čaka na prihod Rusov."
"Nismo lahkomiselni. Tudi nas je strah, živi ljudje smo, tudi želimo živeti. In želim, da se vse hitro konča: da se dogovorijo in da se ta zadeva nekako reši. Enostavno je nevzdržno," za španski časnik pove Bahmutčanka Alina.
Rusi: Smrti soborcev si več ne jemljemo k srcu. Informacijo zakoplješ in greš naprej
O razmerah na ruski strani, kjer prav tako trpijo velike izgube, je z zapisom na družbenem omrežju Telegram spregovoril eden od vojakov. "Atmosfera v Bahmutu ni primerljiva z ničemer. Hlapi zemlje so pomešani s smodniškimi plini, vonjem po dizelskem gorivu in povojih, prepojenih s krvjo. Ves ta 'peklenski šopek' udari naravnost v možgane." Piše, da vojakom včasih postane slabo, a da je to "verjetno posledica nenehnih šprintov" na razrušenem in negostoljubnem terenu.
"Najbolj od vsega pa me je presenetilo sprejemanje smrti, ki pride po petih zaporednih dneh na fronti. Tukaj si z vseh strani obkrožen s smrtjo in sčasoma se oblikuje nekakšen zaščitni ovoj, ki varuje tvojo zavest pred preobremenitvijo. Trupla so povsod. Tam je pogrebna ekipa, ki v rokah nosi našega ubitega vojaka. A za vogalom ležijo tri ukrajinska trupla, ki jih je pokončala granata. Njihova trupla so za nas postala nekakšen mejnik. Velikokrat slišiš fraze, kot je: 'Pojdi do tistega buzeranta brez nog, potem pa levo in čez 300 metrov boš pri mojem položaju'. 'Buzerant' je mednarodni slengovski izraz v tej vojni. Tako jim pravimo mi in tako oni pravijo nam."
Jurišne oddelke sestavljajo vojaki, ki so se že zdavnaj sprijaznili z možnostjo, da bodo ubiti v naslednjem napadu. "Smrti ali poškodbe soborca si več ne jemljemo k srcu. To informacijo zakoplješ v globine svoje zavesti in enostavno greš naprej. Prepojen z atmosfero Bahmuta sem ugotovil, da le v tem stanju duha lahko vojak postane jurišni vojak. Drugi borci se trudijo ostati živi, jurišniki pa želijo le zmagati. To so povsem drugi motivi, ki pa jih je mogoče razumeti šele po večkratnih napadih. Strahu ni in ga tudi ne bo. Ko te je enkrat strah, si mrtev. Tako pravijo in mislijo v Bahmutu in ta aksiom deluje."
